"Gensko spremenjena hrana je že na vseh policah slovenskih trgovin"

Po izobrazbi ste farmacevt, zelo intenzivno pa se, med drugim, ukvarjate z zdravilnimi zelišči. Kako to?

Naša katedra je sestavljena iz dveh delov, del se ukvarja z molekularno biologijo in biološkimi zdravili, del pa s farmakognozijo, vedo o zdravilnih rastlinah. S preučevanjem in uporabo zdravilnih rastlin se ukvarjam že vse življenje. Gre torej za profesionalno delo in konjiček. 

Glede farmacije prevladuje mnenje, da gre za panogo, v kateri je ključen dobiček. Kako to komentirate?

Farmacevtska industrija ima seveda vizijo pomagati bolnikom, vendar tisti trenutek, ko se zdravnik, farmacevt ali laična javnost spremeni iz uporabnika zdravil v nosilca delnic neke farmacevtske firme, želi, da delnice rastejo. Farmacevtske firme dobro kotirajo. Tisti, ki ima delnice, želi zaslužiti, zato ima farmacevtska industrija neprestano težnjo po dobri rasti, ki pa jo zagotavlja cena zdravil. 
Če bi imeli samo orginatorska inovativna zdravila, bi  bile cene zdravil še veliko višje. Videli ste, koliko stane gensko zdravilo za malega Krisa. Farmacevtska industrija za razvoj orginatorskega inovativnega zdravila porabi milijardo ali dve in potem to deli s številom bolnikov. Če gre za zelo redko bolezen, se cena postavi na milijon, dva, če gre za pogosto bolezen, je zdravilo lahko bistveno cenejše. Ko po poteku patenta pridejo na trg generiki, cena močno pade. 
Spodbujati je treba ene in druge, brez inovativne farmacevtske industrije ne bi bilo novih zdravil, brez generikov bi zdravstveno blagajno izpraznili že v začetku leta. 
Da gre pri farmaciji na koncu za zaslužek, je popolnoma jasno. Tudi zato smo začeli farmacijo populizirati v medijih. S profesorjem Samom Kreftom počneva to z namenom pokazati, da je farmacija lahko tudi laična, lahko tudi lepa, da si lahko marsikaj sami pomagamo in da je nasvet marsikdaj več vreden kot samo zdravilo. 

Saša Despot

Zdravilo, ki ga je prejel Kris, je najdražje zdravilo na svetu in stalo je 2,1 milijona. Kako je lahko neko zdravilo tako drago?

Res je. Gre za gensko terapijo s katero v nosilec, dna adenoasociacijski virus, vstavijo neokvarjeno kopijo gena za enega od mišičnih proteinov. Ko se to vgradi v celico, celice začnejo izdelovati miocit in neokvarjene beljakovine, ki sprožijo tako imenovani zaveslaj v mišici. Zato bo Kris, če bo vse v redu, lahko hodil, verjetno pa ne bo pa tekač, ne na kratke ne na dolge proge. Mi mu želimo seveda vse najboljše.
To je najdražje zdravilo na svetu, cena je, glede na tehnologijo in način enkratnega odmerka, nekako nerealna. Kris je dobival že drugo zdravilo, cena tega drugega zdravila je nižja, pa še vedno velikanska. Gre za zdravilo Spinraza, ki ga krije zdravstvena zavarovalnica, stane okoli 450 tisoč evrov in je tudi izjemno drago. Ko gre za redke bolezni in je kandidatov za zdravljenje malo, so cene nerealne. Tisto milijardo in pol, ali še več morajo dobiti nazaj.

Delovali ste pri Evropski agenciji za zdravila EMA, zakaj postopek, da zdravilo, ki se uporablja v ZDA, dobi dovoljenje za uporabo v Evropi, traja tako dolgo?

Na EMI v Londonu sem delal deset let, nato pa leta 2012 demonstrativno odstopil zaradi nestrinjanja  z vodenjem in upravljanjem Slovenske agencije za zdravila (JAZMP). Hkrati sem začel delati za farmacevtske družbe kot predavatelj, kar bi pomenilo navzkrižje interesov. Evropska agencija za zdravila EMA je zelo striktna glede tega. 
Zdravilo, ki ga je dobil Kris, bo kmalu mogoče dobiti tudi v Evropi. Biološka zdravila, med njimi tudi genska zdravila, se lahko registrirajo le po centraliziranem postopku, torej v v EU le preko EME, v ZDA pa preko FDA. Farmacevtska družba Novartis je začela registracijski postopek najprej na FDA, na EMI je verjetno že vložena prošnja za registracijo, vendar ti postopki trajajo leto ali dve.  Včasih se taka zdravila uporabljajo že pred registracijo, ko govorimo o poskusnem zdravljenju oziroma fazi kliničnega razvoja. To je možno, če zdravilo že ne bi bilo na trgu. Potem bi bilo tudi brez cene. Ker pa je zdravilo že registrirano, so postavili tako velikansko ceno. 

Ni pa edino zdravilo, ki spreminja genski zapis?

Ne, področje tako imenovane protismiselne DNA tehnologije, angleško "antisense tehnology", pozna pet ali šest genskih zdravil. Področje genskih zdravil kot del bioloških, se šele začenja razvijati. Dolga leta smo s sodelavci delali na eksperimentalnem nivoju in narejenih je bilo veliko napak, ki jih nismo pričakovali. Predvsem je šlo za imunogenost organizma, ki je začel tvoriti protitelesa  proti virusnemu vektorju. Gensko zdravilo, v organizem običajno spravimo s pomočjo virusa, tako kot pri Krisu. Pri tem načinu je leta 1999 umrl eden od pacientov, ko je bil odgovor organizma na virusne delce tako močen, da je prišlo do anafilaksije in smrti.

Kam bo šel razvoj genskih zdravil?

V naslednjih 20, 30 let pričakujemo tak razvoj, da bomo lahko marsikaj na ravni genov že pozdravili: To pa ne pomeni, da bomo spreminjali gensko zasnovo človeka. 

Bo mogoče pozdraviti denimo celiakijo, ki je gensko pogojena bolezen?

Za celiakijo že obstajajo biološka zdravila. Za lajšanje simptomov imamo zdravilo, za preprečevanje razvoja bolezni pa bo možno narediti zaščito na sluznici. Gotovo bomo lahko vplivali na določeno stopnjo že na nivoju genov, oziroma na nivoju informacijske RNA. Spet pa je vprašanje, ko se bo pojavilo to novo zdravilo, kdo bo to plačal. Vedno bolj se sprašujemo, ali delamo bolnike dveh kategorij, kategorijo tistih, ki si bodo lahko tako zdravilo privoščili in tistih, ki si tega ne bodo mogli.

Tudi onkološke bolezni so gensko pogojene, kdaj bomo na tak način začeli preprečevati in zdraviti raka?

Pri onkoloških bolnikih genetika ni poglavitni dejavnik. Onkologija pomeni sto različnih bolezni in ne moremo dati vseh rakov v isto vrečo. Rak dojke, kjer gre za mutacijo gena BRCA 1 in BRCA 2, je absolutno gensko pogojen. Zato si je tudi igralka Agelina Jolie preventivno odstranila obe dojki. V veliko primerih pa je genski dejavnik prisoten le v 15, 10 odstotkov. Tudi za zdravljenje raka pa imamo že prvo gensko-celično zdravilo. 
V našem telesu vsako sekundo nastanejo predrakave celice, ki pa jih naš imunski sistem neprestano zaznava in odstranjuje. Če pride do porušenja imunskega odziva, te celice lahko ubežijo in se rak nekje začne. Tudi stresni dejavniki lahko z zaviranjem delovanja imunskega sistema vplivajo na začetek nastanka karcinogeneze. 

Saša Despot

Prej ste omenili igralko Angelino Jolie, se bodo s preventivnimi preiskavami in posegi v prihodnje lahko ognili raku? Si bomo to navadni ljudje lahko privoščili?

V prihodnosti se bo diagnostika cenila, zdravljenja se bodo dražila. 
Je pa pri diagnostiki ena težava. Pregovor pravi, zdravega človeka ni, so samo nekateri slabo pregledani. Diagnostika tako napreduje, da je vedno možno kaj najti. Potem pride do nevarnosti, da iz psevdo bolnikov delamo prave bolnike. Eden takih primerov je zniževanje vrednosti holesterola. Meja  koncentracije celokupnega holesterola v krvi se vsakih nekaj let znižuje. S takim dekretom, ki ga sprejmejo določeni konzorciji, naredijo v enem dnevu milijone novih bolnikov. Ker še isti dan je bil posameznik, ki je imel mejno količino holesterola v krvi še zdrav, z dekretom pa je postal bolnik. Potem pritisne farmacevtska industrija in skuša prodati čim več zdravil, ki znižujejo holesterol. 

Diagnostika torej postaja vreča brez dna farmacevtskih zaslužkov?

Včasih je bolje, da ne vemo vsega. Ogromno ljudi umre, ne da bi vedeli, da imajo žolčne kamne. Žolčni kamni so zelo pogosti. Zanje vedo samo tisti, pri katerih so se žolčni kamni premaknili, kar zelo boli. Mnogi, ki nimajo teh težav, sploh ne vedo, da imajo žolčne kamne. Ko naredimo ultrazvok trebuha pa zdravnik sporoči, da imate žolčne kamne. Sledi operacija, velikokrat tudi samoplačniško. Dobra diagnostika je torej lahko tudi sprožilec zdravljenja, ki ga sicer ne bi izvedli. Je pa res, da je zdravljenje, ko že omenjamo premik žolčnih kamnov, ko ti ovirajo pot žolča v žolčniku, lahko bistveno dražje in zapletenejše, kot če bi z minimalnim invazivnim posegom odstranili žolčne kamne na začetku, ko smo jih z ultrazvočno preiskavo zaznali.

Veljate tudi za pionirja pri razvoju gensko spremenjenih rastlin in ste se ukvarjali z delovanjem prebavnih encimov koloradskega hrošča. Kako daleč ste prišli s tem?

To je bilo moje prvo podoktorsko izobraževanje na Nizozemskem, skupaj s kolegi imamo svetovni patent. Pred 20-imi leti je bil začetek genskega inženiringa v smislu transgenih rastlin izjemno aktualen. Uspelo nam je ugotoviti, da se v morski vetrnici nahaja inhibitor, ki prepreči delovanje prebavnih encimov koloradskega hrošča. Gen za ta inhibitor smo dali v genom krompirja, ki se je nato izrazil kot inhibitor le v listih krompirja. Ta je bil zato relativno odporen proti najedanju koloradskega hrošča, vendar tako zelo učinkovit, kot smo si želeli ni bil.

Razvoj smo potem zaključili, saj se je v Evropi razvilo vzdušje nenaklonjenosti glede gensko spremenjenih organizmov. Pri krompirju si zdaj spet pomagajo z insekticidi, pri čemer jih le pet odstotkov insekticida ostane na listu krompirja, ostalo se izmije in gre v zemljo. Poleg tega z insekticidi pobijemo zelo koristne pikapolonice, ki pobirajo listne uši. Listne uši pa prenašajo virusa, ki napadata krompirjeve rastline. Škodo povzročata pri občutljivih sortah, kot je sorta Igor, zato te sorte na Slovenskem ni več. 
Če bi mi s projektom nadaljevali, bi verjetno uspeli in razvili krompir, ki je zelo odporen in ga ne bi bilo treba škropiti z nobeno kemijo, a kot sem že omenil, se uporabniki v Evropi proti gensko spremenjenim rastlinam, čeprav bi v našem primeru šlo le za izražanje gena v listih, mi pa listov pri krompirju ne jemo, ampak gomoplj, ki je v zemlji.

Zaradi katerih razlogov je Evropa bistveno bolj kot ZDA skeptična do gensko spremenjenih rastlin?

Ogromno škodo je gensko spremenjenim organizmom naredila firma Monsanto, ki je naredila sojo, odporno proti pesticidom in na ta način je najprej prodajala pesticid, nato pa še semena soje. Podobno je bilo z bombažem. Kmet je videl, da plevela ni treba pobirati, ampak da ga lahko poškropijo s pesticidom. Zato so pesticid glifosat za katerega sumimo, da je škodljiv, začeli uporabljati prekomerno. Spet je šlo za pohlep ameriške fitofarmacevtske firme. 

Kateri dejavniki bodo odločali o tem, ali se bo razvoj gensko spremenjenih organizmov nadaljeval?

Verjetno lakota oziroma težje pridobivanje hrane. Hrane je v Evropi trenutno dovolj, celo preveč, zato jo mečemo stran.
Uporabnik ima vedno prav in uporabnik izbira. Če bi mu v Evropi ponudili gensko spremenjeni krompir, ga, čeprav je čist, biološki, in neškropljen, ljudje ne bi kupovali. V Evropi ima laična javnost odpor do gensko spremenjenih rastlin zaradi neznanja, v Ameriki tega ni, ker je zaupanje v znanost in vlado bistveno večje. Evropska unija je porabila 63 milijonov evrov za ogromno študij, ki dokazujejo, da transgeni organizmi niso škodljivi in ne povzročajo nikakršnih bolezni, vključno z rakom. 
Na začetku stoletja nas je bila milijarda, zdaj nas je osem milijard, v naslednjih 50-ih letih se pričakuje porast na 25 do 30 milijard. Vprašanje je, ali bomo takrat še imeli dovolj dobrin na razpolago. Takrat bodo prišle v poštev rastline, ki bodo stabilne, tudi zaradi globalnega segrevanja. 

Za katero hrano bi se osebno odločili, če bi lahko izbirali med gensko spremenjeno ali konvencionalno pridelano hrano?

Sam bi absolutno vzel gensko spremenjeno hrano, ker dobro vem, da mi tisti gen ne more škoditi, pesticid pa deluje negativno na moj organizem, na kožo, nabira se na jetra ... Veliko pesticidov je hormonskih motilcev. Ugotavljamo, da je vedno več neplodnih parov, število semenčic se pri moških manjša, to verjetno ni evolucijsko. 

Koliko je gensko spremenjene hrane na slovenskih policah?

Gensko spremenjena hrana je na vsaki polici. V čokoladi je lecitin, lecitin je izoliran iz soje (predvsem ga uvažamo iz Kitajske in ZDA), ki je skoraj vsa transgena. Seveda se lecitina iz transgene soje in običajne, konvencionalne soje ne razlikujeta, a gre za princip in vedenje.  Ali pa sirila za izdelavo sira: sira ne moremo narediti brez sirila, ki je največkrat rekombinantni kimozin. Rekombinantni kimozin pa je encim, pridobljen iz gensko spremenjenih bakterij ali kvasovk ...
Ko govorimo o hrani, imamo glede genskih sprememb vedno določen zadržek. Neka naša mlekarska družba ima na svojih izdelkih znak brez GSO. Opozorili smo jih, da ni tako, saj njihovi siri prav tako vsebujejo produkt, ki je bil narejen iz gensko spremenjenih organizmov. Odgovor je bil, da ne vsebujejo gensko spremenjenih organizmov. Dejstvo pa je, da  so skorajda vsi siri narejeni s pomočjo rekombinantnega sirila, torej vsebujejo gensko spremenjen produkt. V okviru zakonodaje EU živila, ki vsebuje le majhen odstotek produkta, ki je bil narejen s pomočjo gensko spremenjenih organizmov, ni treba označevati, a seveda si ne moremo zatiskati oči, da teh produktov v takih živilih ni.
Če pogledamo še zdravilo inzulin, vsi inzulini so iz gensko spremenjenih bakterij. Vzamemo človeški gen za inzulin, ga vstavimo v bakterijo, ki naredi inzulin. Inzulina ne pojemo, ga neposredno vbrizgamo v organizem in če bi bilo kar koli narobe, bi se tukaj pokazalo.  

Podobno je v Sloveniji, sploh v strokovnih krogih, veliko skepse glede uporabe medicinske konoplje. Zakaj je v Sloveniji prepovedano gojenje medicinske konoplje?

Glede gojenja medicinske konoplje je na ministrstvu za zdravje pripravljen pravilnik, ki je nastal v sodelovanju z ministrstvom za kmetijstvo in notranjim ministrstvom. Ne vemo, zakaj ga ne sprostijo. Zelo natančno je opredeljeno, kako je treba gojiti medicinsko konopljo. To je možno samo v zaprtih prostorih. V predlogu pravilnika je celo navedeno, da bi bila vsaka rastlina čipirana in če se ta čip premakne meter ali dva, se sproži alarm. Delavci, ki bi gojili medicinsko konopljo, bi morali podpisati dovoljenje, da se jim v urinu preverjajo metaboliti, ki nastanejo iz kanabinoida THC, skratka, osnutek zakona za strogo regulirano gojenje indijske konoplje v medicinske namene je pripravljen.
Nekatere države so tukaj videle dober zaslužek, recimo Avstrija goji medicinsko konopljo že leta in to kar njihova Agencija za zdravje. Medicinska konoplja z visoko vsebnostjo THC gre v farmacevtsko industrijo. Tako je tudi na Nizozemskem, znana firma Bedrocan jo goji že leta. Pri nas še čakamo. 

Saša Despot

Tudi sicer v zdravstvu se medicinska konoplja v Sloveniji redko uporablja. Kakšno škodo s tem delamo bolnikom?

Vedeti  moramo, da zdravilnega zelišča, ki vse pozdravi, ni. Pred 20 leti je bil zelo popularen ginseng, za katerega vemo, da je dobra zdravilna rastlina, vendar ne pozdravi vsega, potem je prišel taheebo čaj ... "Opomogli" so si predvsem tisti, ki so ga prodajali, tudi rakavim bolnikom.
Zdaj trendu, da morajo rakavi bolniki jemati CBD in pa tudi THC. THC ne zdravi raka. Glede THC so sicer so za nekatere oblike raka v izdelavi znanstvene študije, ki kažejo na to, da bi lahko zmanjšali razrast nekaterih rakov, a manjkajo reprezentativne klinične študije. Lahko se torej zgodi, da pride tudi do ozdravitve, a to je sporadično. Prav bi bilo, da ga onkološki bolniki dobijo, vendar v lekarni, ne da kupujejo smolo s THC na črnem trgu.
Sicer pa THC rakavemu bolniku pomaga na več nivojih, bolečine se zmanjšujejo, preprečuje tudi kaheksijo, stanje, ko onkološki bolnik začne močno hujšati. THC te težave lajša, prepreči, apetit se povrne, spanje se izboljša, občutek optimizma se povrne. Onkolog, nevrolog in pa pediater pri otroški epilepsiji lahko na recept predpišejo CBD ali THC v obliki smole, olja ali sintezno obliko THC, prisoten je tudi že naravni, vendar se tega pri nas ne uporabljamo dovolj. 

Farmacevti si prizadevamo, da bi bili pripravki s THC in CBD na voljo v lekarnah in pod nadzorom. Kolega prof. dr. Kreft je pridobil veliko vzorcev s črnega trga in neverjetno je, kaj izdelovalci, ki delujejo na črnem trgu dodajajo smoli s THC, od benzenovih derivatov, petroleja ... 

CBD ima bistveno več farmakoloških učinkov kot THC, učinkuje pri multipli sklerozi in epilepsiji. CBD deluje protivnetno in tako zmanjšuje protivnetne procese v telesu, ki so lahko kronično prisotni. Ker ni psihoaktiven, ga lahko zaužijemo neomejeno. V bistvu je zelo varen. Seveda pa regulatorno vsak izdelek, ki zdravi, spada v kategorijo zdravil, zato se smejo taki izdelki izdati le v lekarnah in nekateri tudi v specializiranih trgovinah. V lekarnah bi se lahko prodajal CBD, narejen po magistralni recepturi.
Evropska agencija za varno hrano odsvetuje, da bi se CBD prodajal kot prehransko dopolnilo, saj varnost pri uporabi še ni dokazana.

Saša Despot

A tudi uporaba "navadnih" zelišč je lahko tvegana, drži? 

Seveda, iz dveh razlogov. Marsikatera zdravilna rastlina ima v manjši količini tudi strupene snovi, ki lahko poškodujejo jetra, očesni živec in marsikaj drugega. Pelinkovec se naredi tako, da se namoči zdravilno rastlino v vročo vodo in dolije etanol. Če pa pelin namočimo v žganje, se bo iz pelina poleg grenčin, izločil tudi tujon, ki lahko poškoduje očesni živec, deluje pa tudi halucinogeno.
To je absint, ki so ga pripravljali v Franciji, uživali pa so ga tudi znani francoski slikarji. Marsikateri se je zastrupil. Zdaj absint delajo tako, da ne vsebuje strupenega tujona.
Pri vsaki zdravilni rastlini moramo vedeti, da dolgotrajna prekomerna uporaba lahko vodi do nasičenja, tudi nevarnosti. Slovenci imamo navado, da naredimo neko mešanico in jo pijemo vsak dan. Celo pohvalimo se s tem. Tako lahko pride do pretirane uporabe. Ni vse, kar je v rastlinah, zdravo.

Znano je, da v Sloveniji zelo razširjeno predpisovanje antidepresivov. Bi bilo mogoče antidepresive nadomestiti z zdravilnimi rastlinami, ki imajo podobno delovanje?

Večinoma se ne odločamo za zdravilne rastline, saj smo vajeni hitrega tempa življenja in moramo neko težavo pozdraviti takoj.  Zdravilne rastline običajno delujejo na daljši rok, delujejo blažje. Zaradi tega nismo zadovoljni in prenehamo. Šentjanževka bi lahko nadomestila antidepresiv, šentjanževka vsebuje snovi, ki delujejo šele po treh, štirih tednih. 

Ker je čas viroz, kaj svetujete za okrepitev imunskega sistema?

Imunski sistem se aktivira, ko v telo pridejo virusi, bakterije in glive. Glive v celični steni vsebujejo beta glukane, ki močno aktivirajo delovanje imunskega sistema. Gliva je tudi kvas, ki ga uporabljamo za peko. Če vsako jutro pojemo kake pol žličke kvasa, je notri toliko beta glukanov, da nam bo to aktiviralo imunski sistem. Če ga ne prenesemo v sveži obliki, ga lahko posušimo na peki papirju v odprti pečici. Zdrobimo in pojemo.
Kocka kvasa stane 30 centov in zadošča za 14 dni, če pa kupujemo prehranska dopolnila, bomo dali kakih 30 evrov. Seveda pa so prehranska dopolnila takoj na voljo. Če so dobra, morajo biti narejena po dobri proizvodni praksi, kar je pogoj za kakovost in varnost. To pa stane, in tako smo zopet pri denarju in stroških, ki spremljajo naše zdravje.

sergeja.hadner@zurnal24.si