Droge se iz preteklosti drži prepričanje, da naj bi se jih posluževali le kriminalci in težki odvisniki, vendar je v zadnjih časih razvidno, da tudi več mladih posega po njih. Namen? V večini primerih zgolj razvedrilo in dolgčas.
Vzrokov za uživanje prepovedanih substanc je mnogo, nekateri jih uživajo rekreativno, spet drugi si z njimi lajšajo težave, saj zaradi dolgih čakalnih vrst ne pridejo do psihologa. Vendar princip ostaja precej enak: Ko je povpraševanje veliko, na trg prihajajo tudi nove ponudbe. In v svetu drog ni prav nič drugače.
Da bi seznali več o novih prepovedanih substancah, ki vztrajno prodirajo na trg, in kako se spopasti s samo uporabo, smo se obrnili na Marka Verdenika iz DrogArta. Sam je tam začel kot prostovoljec, nato pa se je tudi redno zaposlil. Zdaj teče že osmo leto, odkar je na DrogArtu, kjer med drugim vodi tudi brezplačno testiranje drog, kjer lahko uporabniki preverijo, kaj točno vsebujejo droge, ki so jih kupili.
"Alkohol še vedno na vrhu"
Zaupal nam je, da se v sklopu svojega dela največkrat srečuje z mladimi uporabniki. Njihova starost se giblje med 18 in 30 let, občasno so uporabniki tudi mlajši, vendar gre pri tem za zanemarljiv delež. Povprečna starost uporabnikov je tako 25 let, je dejal.
"Alkohol je še vedno najpogosteje uporabljena droga. Potem sledijo stimulantne droge, torej kokain, MDMA, ekstazi in amfetamini. Pred tem je seveda še marihuana," je povedal Marko. "V 'party' okolju potem še zaznavamo uporabo kakšnih psihedelikov, gobic, LSD in ketamin. Ketamin je takšna substanca, ki je 10 let nismo zaznavali, sedaj pa je kar precej v uporabi."
Ketamin se sicer v osnovi uporablja v medicini in veterini, gre za disociativni anestetik, je razložil Marko. "To pomeni, da gre za anestezijo. V višjih odmerkih povzroča omrtvičenje telesa in ničesar ne čutiš." Poudaril je, da ima dotična substanca pri nižjih odmerkih drugačne učinke, predvsem psihedelične.
"V nizkih odmerkih povzroča distorzijo prostora ali časa, marsikaj drugače občutimo. Pri višjih odmerkih pa lahko pride tudi do močnih halucinacij in občutka ohromitve. V zadnjem času je ketamin zaradi svoje večplastne uporabe tudi tema več raziskav. Obenem ga uporabljajo tudi za zdravljenje depresije."
Vedno več duševnih stisk mladih
"Če se soočaš s tesnobo ali socialno anksioznostjo, boš z nekaj kozarci alkohola to lažje 'shendlal'. V tem trenutku največkrat prihaja do problematične uporabe," je še dodal. Sodeč po njegovem mnenju, droge velikokrat odgovarjajo na težave ljudi, in če bo več duševnih težav, bo morda prišlo tudi do večje uporabe drog. "Niso droge problem, ampak je vzrok nekje drugje," je povedal.
"Imamo primere oseb z anksioznostjo, depresijo in težavami s spanjem, ki po eno leto čakajo na psihologa. Zato se odločijo, da na črnem trgu kupijo pomirjevala, ki pa povzročajo odvisnost. Nato se težave še poglobijo. Ne zato, ker bi bilo s substanco kaj narobe, temveč zato, ker ljudje v sklopu zdravstvenega sistema nimajo dostopa do ustrezne pomoči, ko jo potrebujejo."
Varna uporaba drog ne obstaja!
Ko smo ga vprašali, kakšna je varna uporaba drog, je zagotovil, da to ne obstaja, obstaja zgolj manj tvegana uporaba. "Kot prvo moraš poznati svoje psihofizično stanje. To pomeni, da poznaš vrsto substance, ki jo boš vzel, veš kakšni so učinki, odmerki, tveganja in kaj pričakovati. Pomemben je tudi 'set' in 'setting'. Torej okolje uporabe in tvoje notranje okolje, da si ti v dobrem psihofizičnem stanju," je dejal ter še enkrat poudaril, da je pri uporabi drog za lajšanje duševnih stisk večja verjetnost, da pride do razvoja odvisnosti in ostalih pridruženih težav.
Večinoma uporaba ne vodi v odvisnost
Seveda se mnogim staršem pri tovrstnih zadevah poraja vprašanje, kako najhitreje prepoznati nekoga, ki je pod vplivom prepovedanih drog. Marko je mnenja, da je pri tovrstnih primer ključno to, da z otrokom že prej vzpostavimo zaupen odnos, zaradi česar bo otrok sam pristopil do starša ter mu povedal, da ima željo poskusiti droge. To lahko namreč vodi v odkrit pogovor, kjer skupaj z otrokom starši postavijo določene meje glede uporabe prepovedanih substanc.
Uporaba drog je namreč takšna, da ljudje v večini primerov ne razvijejo pretiranih težav z uporabo, zgolj 10 do 15 odstotkov ljudi pade v odvisnost.
Čeprav je v večini primerov težko sprejeti, da je naš otrok uporabil prepovedane substance, to vseeno ni obsodba na propad. Prvi ukrep, ki ga moramo izvesti, je, da imamo z otrokom iskren pogovor in mu postavimo meje, ki se jih morata obe strani držati. Treba se je zavedati, da je le zaupanje tisto, ki bo otroku omogočilo, da poišče pomoč, preden je prepozno. "Nujno je, da prepoznamo stiske in jih rešimo, ne da postavljamo v ospredje droge. Pogledati je treba malo globje, kje so vzroki in razlogi za takšno uporabo."
Brez motivacije je uspeh zdravljenja slab
V sklopu DrogArta deluje tudi svetovalnica, katere koncept je zmanjševanje škode ob uporabi drog. To pomeni, da pomoč izhaja iz uporabnika in njegove želje po opustitvi uporabe. "Uporabnik mora imeti motivacijo za spremembo, drugače je uspeh zelo slab. Skupaj z njim nato določimo cilje, ki jih hoče doseči. To je lahko popolna abstinenca ali pa sprememba določenega vedenja, recimo, da omeji vnos kokaina le na konce tedna," je razložil Marko. Obenem je poudaril, da je DrogArt tudi izjemno povezan z drugimi institucijami, tako z bolnišničnim zdravljenjem Centra za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog (CZOPD) in z drugimi nevladnimi organizacijami, kot je Kralji ulice, saj uporabo drog pogosto spremljajo tudi druge težave.
Možnost brezplačnega testiranja drog
Poleg svetovalnice, na DrogArtu nudijo tudi brezplačno testiranje drog, pri čemer je cilj interventno zmanjševanje škode. "Droge se prodajajo na črnem trgu in niso regulirane, kar pomeni, da lahko vsebujejo zelo nevarne primesi ali pa se prodajajo kot nekaj drugega. Uporabniki lahko pri nas kupljene substance anonimno preverijo, da vidijo, kakšne snovi vsebujejo."
Kako pomagati pri predoziranju?
Vsekakor je dobro vedeti, kako ukrepati v primeru, kadar se soočimo z osebo, ki ima tako imenovan "bad trip". Kot svetuje Marko, je prvi korak vedno ta, da osebo odstranimo iz prostora, kjer je veliko dražljajev, ter jo odpeljemo nekam na samo. "Poskušamo mu zagotoviti, da je to zaradi uporabe drog, in da je občutek zgolj začasen. Seveda ga poskušamo pomiriti, velikokrat pomaga, da mu govorimo stvari iz realnosti ter mu zagotovimo, da bo tudi ta občutek minil. Kadar je njihovo življenje ogroženo, seveda pokličemo nujno medicinsko pomoč. Obenem uporabimo tudi naše znanje prve pomoči, če je le ta potrebna."
Dodal je še, da je ključno, da nas ni strah odreagirati in pomagati nekomu, ki se znajde v težavah. Tako opozarja, da je odgovornost na nas, da ne ignoriramo ljudi v stiski in jim pomagamo po svojih najboljših močeh.
moje delovne izkušnje v zdravstvu so grozljive ko vidiš, da že mladi zdravniki v službo pridejo zadeti...kdaj bodo uvedli nenapovedane kontrole v DU, DZ, UKC,...? nikoli.