V nadaljevanju preberite:
- Novi pravilnik temeljito spreminja organizacijo nujne medicinske pomoči (NMP).
- Zapletlo se je pri vzpostavitvi novega informacijskega sistema.
- Na nujni klic bo po novem odšla najbližja razpoložljiva ekipa, ne glede na območje pristojnosti.
19. maja 2026 so po 11 letih v uradnem listu objavili novi Pravilnik o nujni medicinski pomoči, ki celovito posodablja organizacijo službe NMP in področje prevozov pacientov. Pravilnik je začel veljati 3. junija.
Novi pravilnik predstavlja pomemben in nujen korak k prenovi, poenotenju, večji povezanosti in modernizaciji službe nujne medicinske pomoči v Sloveniji. Uvaja enotne standarde na področju opreme, oblačil, označevanja vozil, digitalizacije in usposabljanj, s ciljem, da so pacienti ne glede na lokacijo deležni enako kakovostne, varne in hitre obravnave. Hkrati pravilnik izboljšuje pogoje dela zaposlenih, saj zagotavlja primerljivo opremo, jasno določene kompetence in sistematično usposabljanje, kar prispeva k večji strokovni varnosti in učinkovitosti ekip na terenu. "Ključni cilj sprememb je izboljšanje dostopnosti, kakovosti in varnosti obravnave pacientov ter boljša podpora zaposlenim v sistemu NMP," pravijo na ministrstvu za zdravje.
Novi pravilnik združuje področji, ki sta bili doslej urejeni ločeno, to sta služba nujne medicinske pomoči in prevoz pacientov. Podrobneje določa organizacijo mobilnih enot, urgentnih centrov, satelitskih urgentnih centrov, kadrovske pogoje, opremo, usposabljanja, prve posredovalce, prireditve in različne vrste prevozov pacientov. Ključne novosti vključujejo:
- jasnejšo organizacijo mobilnih enot NMP, urgentnih centrov (UC) in satelitskih urgentnih centrov (SUC),
- enotnejše kadrovske standarde in zahteve glede usposobljenosti zaposlenih,
- uvedbo enotnega digitalnega standardiziranega zapisa (EDSZ),
- bolj povezano delovanje Dispečerske službe zdravstva (DSZ),
- določitev enotnih statusnih sporočil ekip NMP,
- enotno zaščitno opremo, označbe in grafično podobo vozil,
- jasnejšo ureditev prvih posredovalcev,
- podrobnejšo ureditev zdravstvenega varstva na javnih prireditvah,
- uvedbo zahtev glede psihosocialne podpore zaposlenim v NMP,
- posodobitev standardov za nujne, nenujne in sanitetne prevoze ter
- določitev pogojev za izvajalce nenujnih prevozov, ki jih je urejal poseben podzakonski akt.
Za razliko od Pravilnika o službi NMP iz leta 2015, zdajšnji ne vključuje več mreže izvajalcev službe NMP, saj se bo ta na podlagi Zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva določila v okviru Uredbe o mreži NMP, ki jo bo na predlog ministra, pristojnega za zdravje, sprejela Vlada Republike Slovenije ločeno od mreže javne zdravstvene službe.
Dosedanji pravilnik je posamezna področja urejal manj enotno, predvsem pa ni predvideval sodobne digitalne podpore, zlasti izmenjave podatkov med ekipami in bolnišnicami med obravnavo pacienta ter celovitega povezovanja dispečerskega sistema z mobilnimi ekipami ter sprejemnimi ustanovami.
Digitalni zapis
Pravilnik uvaja Enotni digitalni standardizirani zapis (EDSZ). Gre za enoten in celovit dokument obravnave pacienta. V praksi to pomeni, da bodo vsi zdravstveni delavci in ekipe, ki sodelujejo pri istem primeru, podatke vnašali v isti zapis. Dokumentiranje tako ne bo več vezano na ločene obrazce posamezne ekipe, ampak na dogodek, pri katerem lahko sodeluje več ekip in v katerem je lahko obravnavan tudi več kot en pacient. Nov bo dostop preko mobilnih naprav, ki bo zagotovljen v okviru centralne informacijske storitve.
Ob tem je sicer treba poudariti, da sta informacijski sistem o intervencijah in informacijski sistem o obravnavi pacientov dve ločeni storitvi, ki sta med seboj povezani in omogočata izmenjavo le tistega dela podatkov, ki so potrebni za delovanje posameznega dela. Tako podatki o obravnavi pacienta niso del informacijskega sistema o intervencijah. Podatki o obravnavi pacienta bodo del centralnega informacijskega sistema CEZZ.
Podatki o obravnavi bodo morali biti najpozneje ob predaji pacienta na voljo informacijskemu sistemu sprejemne ustanove. Informacijski sistem oziroma aplikacija, prek katere bodo ekipe ta zapis ustvarjale, dopolnjevale in pošiljale naprej, je poimenovan IS NMP. Sistem mora zagotavljati varnost, sledljivost in časovno označevanje vnosov, pri vsaki naknadni spremembi pa morajo biti zabeleženi razlog, čas in identiteta osebe, ki je podatek spremenila.
Z ministrstva pojasnjujejo, da se novi informacijski sistem pripravlja v okviru projekta Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Investicija v informacijsko rešitev za NMP s triletnim garancijskim vzdrževanjem po pogodbi znaša 6.356.322 evrov z DDV. Novi informacijski sistem za potrebe služb NMP in HNMP se sicer financira iz sredstev Evropske unije, so povedali na ministrstvu. "Sistem bodo vsi izvajalci prejeli brezplačno, kar pomeni enotno in sodobno informacijsko podporo," pravijo. Toda naprave, prek katerih bodo do nje dostopali, denimo tablične računalnike oziroma druge mobilne naprave, bodo morale enote zagotoviti same.
"Z novim informacijskim sistemom za NMP v zdravstvu uvajamo centralno rešitev, ki bo omogočila boljši in hitrejši pretok podatkov in informacij o obravnavi pacientov, posledično pa zaradi enotnega načina obravnave tudi zmanjšanje administrativne obremenitve enot NMP," ob tem pravijo na ministrstvu.
Informacijski sistem za zdaj še ne deluje
Projekt prenove informacijskega sistema je razdeljen na tri sklope:
- informacijski sistem za dispečerje,
- nakup informacijsko-komunikacijske opreme,
- informacijski sistem za enote NMP.
Oprema iz drugega sklopa je bila po navedbah ministrstva dobavljena in nameščena do 31. marca 2026. Pogodbo so 15. januarja podpisali s podjetjem SRC sistemske integracije in partnerjem Kontron SI.
"V sklopu 2 je bil celotna investicija že zaključena, v sklopu 3 pa postopki tečejo v skladu s predvidenimi roki v javnem naročilu," trdijo na ministrstvu, čeprav očitno to ne drži.
V tretjem sklopu še vedno potekata razvoj in testiranje rešitve za enote NMP, čeprav so za Žurnal24 z ministrstva konec maja dejali, da "mora biti informacijski sistem za potrebe enot NMP dokončan do 30. junija 2026". Nato pa so 19. junija na 32. mednarodnem simpoziju o urgentni medicini v Portorožu med predstavitvijo IS NMP podali drugačno informacijo: "Rok za zaključek projektov, financiranih iz sredstev Načrta za okrevanje in odpornost, je 31. avgust 2026." Pogodba za IS NMP je bila sicer podpisana 15. januarja, naročilo je bilo oddano podjetju SRC Infonet.
Konec maja so z ministrstva za zdravje za naš portal dejali, da "trenutno poteka razvoj in testiranje informacijske storitve za potrebe NMP": "Posamezne komponente informacijskega sistema se testirajo v okviru delovne skupine, ki je bila imenovana v okviru ministrstva, v mesecu juniju pa so predvidena testiranja celovite rešitve tudi na lokacijah uporabnikov." A na mednarodnem simpoziju v Portorožu je bilo 19. junija razbrati, da s testiranji šele začenjajo: "Do 31. avgusta 2026 bo na IS NMP izvedeno celovito testiranje ustreznosti, zanesljivosti in robustnosti delovanja rešitve, v jesenskem obdobju pa bo sledilo njeno postopno uvajanje."
V prvi fazi je predvidena uvedba v enotah NMP na Gorenjskem, in sicer v Satelitskem urgentnem centru Kranj in Urgentnem centru Jesenice. Po uspešno zaključeni pilotni fazi bo v letu 2027 sledila uvedba rešitve v vse preostale enote NMP, skladno s časovnico in vrstnim redom uvajanja, ki bosta pripravljena jeseni.
Denar za razpis za informacijski sistem za dispečerje je propadel
Še bolj zapleteno je pri prvem sklopu, torej pri novem informacijskem sistemu za dispečerstvo. Prvi postopek je Državna revizijska komisija junija 2025 razveljavila. V ponovljenem postopku je bilo nato ministrstvo tisto, ki je zavrnilo vse ponudbe, eden od ponudnikov pa je vložil revizijski zahtevek. DKOM ga je zavrnila in potrdila odločitev ministrstva. Postopek se je tako končal brez izbranega ponudnika.
1. januarja 2026 je tako denar za informacijski sistem za dispečerstvo propadel oziroma šel nazaj v javno blagajno, saj se proračun načrtuje na letni ravni. Na ministrstvu zato zdaj iščejo denar oziroma nov vir financiranja, da bi naročilo ponovili: "Javno naročilo za nov informacijski sistem za dispečerstvo v okviru NOO ni uspelo, tako da se v okviru ministrstva išče vir sredstev za ponovitev postopka."
Dispečerski centri sicer že uporabljajo obstoječe informacijske rešitve, s katerimi razporejajo vključene enote NMP. Novi sistem za dispečerstvo torej ni pogoj za to, da dispečerji delo sploh lahko opravljajo, je pa del načrtovane celovite prenove. Do takrat enote nadaljujejo delo z obstoječimi rešitvami, saj pravilnik vsebuje prehodno določbo, po kateri se določbe, vezane na zbirko podatkov DSZ in Centralni elektronski zdravstveni zapis, začnejo uporabljati, ko bodo izpolnjeni tehnični pogoji.
Ob popolnem izpadu bodo še vedno na voljo papirni obrazci
Informacijska rešitev bo predvidoma delovala na dveh ločenih lokacijah, kar naj bi zagotavljalo redundanco ob tehničnih težavah. Ob prekinitvi povezave bo omogočeno začasno lokalno delo na napravi. Ko bo povezava spet vzpostavljena, se bodo podatki prenesli v centralni sistem.
Če bi odpovedal celoten informacijski sistem, bodo ekipe v vozilih še naprej imele pripravljene tiskane obrazce.
Ministrstvo ob tem pojasnjuje, da bosta sistem o intervencijah in sistem s podatki o zdravstveni obravnavi pacienta ločeni, vendar povezani storitvi. Podatki o obravnavi ne bodo del dispečerskega sistema, ampak centralnega elektronskega zdravstvenega zapisa.
Na pomoč bo odslej prišla "najbližja razpoložljiva ekipa"
Ena pomembnejših sistemskih sprememb je določba, da bo Dispečerska služba zdravstva mobilno enoto razporedila glede na najkrajši dostopni čas, ne glede na območje pristojnosti posameznega izvajalca. To pomeni, da na kraj življenjsko ogrožajočega dogodka ne bo nujno odšla ekipa, ki formalno pokriva tisto območje, ampak najbližja razpoložljiva ekipa.
Takšno razporejanje lahko skrajša čas do prihoda pomoči, odpira pa vprašanje, ali lahko območje, iz katerega je ekipa odšla, začasno ostane brez ustreznega kritja. Na ministrstvu na te pomisleke odgovarjajo, da dispečerji ne spremljajo le najkrajšega dostopnega časa pri posameznem dogodku, ampak tudi razpoložljivost ekip in širšo pokritost območij. Sistem naj bi omogočal sprotno prerazporejanje ekip in aktiviranje dodatnih virov. Kot primere razpršenih oziroma dislociranih enot, s katerimi zmanjšujejo morebitne vrzeli že danes, navajajo Ivančno Gorico, Vrhniko in po novem tudi Medvode.
Pravilnik sicer določa, da povprečni dostopni čas prve prispele ekipe pri intervencijah prve oziroma rdeče prioritete v obdobju enega leta ne sme presegati 15 minut. Izvozni čas ekipe je pri takih intervencijah praviloma omejen na eno minuto. Vozilo urgentnega zdravnika lahko zaradi obravnave pacienta v ambulanti izjemoma izvozi pozneje, vendar najpozneje v petih minutah, zamudo pa mora dokumentirati.
Ekipe bodo morale dispečerski službi pošiljati tudi poenotena statusna sporočila, da bo ta spremljala potek intervencij in njihovo razpoložljivost.
Prvi posredovalci
Podrobneje se ureja tudi sistem prvih posredovalcev, torej usposobljenih oseb, ki jih je mogoče aktivirati, da začnejo temeljne postopke oživljanja še pred prihodom reševalne ekipe. Izvajalci NMP morajo ugotavljati potrebe po prvih posredovalcih, jih evidentirati, usposabljati in preverjati njihovo znanje. Prvi posredovalec mora znanje obnoviti najmanj enkrat letno, aktivirala pa ga bo dispečerska služba. Dokler za to ne bodo vzpostavljeni tehnični pogoji, bo aktivacijo na zahtevo dispečerja izvajal pristojni regijski center za obveščanje.
Nenujni in sanitetni prevozi pod strožjim nadzorom
Novi pravilnik ureja nujne, nenujne, sanitetne, pogodbene in sekundarne prevoze pacientov. Izvajalec nenujnih reševalnih prevozov mora pridobiti dovoljenje ministrstva, zaposlovati kader za najmanj dve ekipi ter imeti najmanj dve ustrezni reševalni vozili in še nadomestno vozilo. Izvajalec sanitetnih prevozov mora imeti najmanj enega ustrezno usposobljenega voznika, eno sanitetno in eno nadomestno vozilo. Izvajalci in vozila bodo vpisani v evidenco ministrstva. Nenujni prevozniki, ki delujejo v javni zdravstveni mreži, se bodo morali ob nenadnem in kratkotrajnem povečanju potreb odzvati na poziv dispečerske službe ter se vključiti v delovanje NMP. Če se pacientu med nenujnim prevozom stanje nenadoma poslabša, mora ekipa ukrepati v okviru svojih pristojnosti, o stanju obvestiti dispečerja in slediti njegovim navodilom.
Izvajalci, ki ne delujejo v okviru NMP, na vozilih in oblačilih ne bodo smeli uporabljati oznake NMP, ampak oznako "Prevoz pacientov".
Za nekatere zaposlene 160 ur usposabljanja
Pravilnik podrobneje določa znanja, ki jih morajo imeti zaposleni v zunajbolnišnični NMP, razlagajo na ministrstvu: "Določa, katera usposabljanja so potrebna, in tako predstavlja usmeritev, katera znanja in veščine morajo zaposleni redno obnavljati in nadgrajevati." Za diplomirane zdravstvenike, zdravstvene reševalce in tehnike zdravstvene nege je tako po novem predvideno 160-urno interno usposabljanje. To vključuje organizacijo dela, uporabo opreme, obravnavo življenjsko ogroženih odraslih in otrok, oskrbo poškodovancev, delovanje pri množičnih nesrečah, delo z mentorjem ter pisno, ustno in praktično preverjanje znanja.
Od skupno 160 ur jih je 92 namenjenih delu z mentorjem kot dodatni član ekipe. Usposabljanje se šteje v redno delovno obveznost. Zdravstveni delavci morajo preverjanje znanja praviloma opraviti vsakih sedem let, vozniki intervencijskih vozil pa tudi tečaj varne vožnje.
Na vprašanje, koliko dodatnih kadrov, nadomestnih ekip in ur bo potrebnih zaradi novih usposabljanj, na ministrstvu niso navedli konkretne ocene. Odgovorili so le, da pravilnik predvsem poenoti obstoječe delovanje in da bodo izvajalci organizacijo prilagajali svojim potrebam, mreži in lokalnim razmeram. Tudi na vprašanje, ali je 160-urno usposabljanje v trenutnih kadrovskih razmerah izvedljivo, so odgovorili le, da je predvideno postopno uvajanje in večletna prehodna obdobja.
Zdravstveni delavci in zdravniki, ki že delujejo v NMP, morajo zahtevano preverjanje opraviti v treh letih, izvajalci prevozov pa morajo pogoje usposobljenosti izpolniti v šestih mesecih.
Na ministrstvu verjamejo, da ta usposabljanja ne bodo prinesla novega finančnega bremena za delodajalca: "Usposabljanje ne predstavlja stroška, temveč naložbo v kader in v celoten zdravstveni sistem, saj boljša usposobljenost zaposlenih pomeni učinkovitejšo obravnavo, manj zapletov in posledično tudi manjše potrebe po nadaljnjem zdravljenju in rehabilitaciji."
"Dodatno breme za delodajalca predstavlja predvsem dejstvo, da se usposabljanja pogosto izvajajo izven rednega delovnega časa," ob tem priznavajo. Ob tem je sicer treba poudariti, da so certificirana usposabljanja, ki so praviloma dražja, predpisana že v obstoječem pravilniku.
"Delo v NMP je izjemno stresno in zahtevno, intervencije pa so pogosto nepredvidljive, težke in zelo raznolike. Prav zato mora biti zdravstveni delavec ustrezno pripravljen na soočanje z različnimi situacijami na terenu. S sistematičnimi in jasno opredeljenimi usposabljanji – podobno kot z uvajanjem sodobne opreme in drugih standardov – neposredno prispevamo k boljši in varnejši obravnavi pacientov, kar dolgoročno vodi tudi v zmanjševanje stroškov zdravstvene oskrbe," pravijo na ministrstvu.
Psihosocialna pomoč postaja obveznost izvajalca
Novost je tudi izrecna zahteva, da mora izvajalec zaposlenim v NMP omogočiti psihosocialno pomoč. Če je ne zagotavlja znotraj lastne službe, zavoda ali druge organizacije, jo morajo nuditi centri za duševno zdravje odraslih. Na ministrstvu ob tem za naš portal razlagajo, da je delo v NMP izjemno stresno, intervencije pa so lahko nepredvidljive, težke in čustveno obremenjujoče.
Nova pravila na urgenci
V urgentnem centru morajo po novem med drugim zagotoviti triažo, administrativni sprejem, enoto za poškodbe, enoto za bolezni, enoto za hitre preglede ter enoto za opazovanje in nadzor.
Obravnava pacienta v urgentnem centru po pravilniku ne sme trajati več kot osem ur. Če potrebuje bolnišnično zdravljenje, mora skrb zanj prevzeti bolnišnični oddelek.
Strožja pravila za zdravstveno varstvo na prireditvah
Pravilnik podrobneje razvršča javne prireditve glede na število udeležencev in tveganje, od nezahtevnih do zelo zahtevnih in tveganih. Organizator mora pri zahtevnejših dogodkih pripraviti načrt zdravstvenega varstva v sodelovanju z izvajalcem. Za srednje in zahtevne prireditve ga potrdi odgovorna oseba lokalne službe NMP, za zelo zahtevne in tvegane pa tudi predstavnika dispečerske službe in urgentnega centra. Če je zelo zahtevna ali tvegana prireditev od najbližjega urgentnega centra oddaljena več kot 30 minut nujne vožnje, mora biti predviden tudi prostor za pristanek helikopterja. Če dogodek povzroči večjo obremenitev NMP, urgentnega centra ali dispečerske službe, kot je bila dogovorjena, dodatne stroške krije organizator. Nosilec zdravstvenega varstva na zelo zahtevnih in tveganih prireditvah je lahko samo javni zdravstveni zavod z ustreznim dovoljenjem.
Šestmesečno poročanje in priprava na nesreče ali vojno
Izvajalci bodo morali ministrstvu vsakih šest mesecev poročati o obremenitvah NMP. Poročila bodo med drugim vključevala podatke o številu intervencij, časih izvoza in prihoda, prevoženih kilometrih ter obravnavah pacientov. Če bo podatke mogoče avtomatsko pridobiti iz centralnih informacijskih rešitev, ročno poročanje v tem delu ne bo potrebno.
Posebej je določeno tudi delovanje ob naravnih in drugih nesrečah, v izrednem stanju in vojni. Takrat se bodo lahko na podlagi ukrepa ministra in poziva dispečerske službe v NMP vključili tudi izvajalci nenujnih prevozov iz javne zdravstvene službe.
Strošek, ki ga bodo terjale novosti
Skupne ocene, koliko bo stala uvedba vseh zahtev glede oblačil, opreme, vozil, digitalizacije in usposabljanj, ministrstvo nima. Na ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da se bodo stroški pojavljali postopoma v več letih in se bodo med izvajalci razlikovali: "Pri izvajalcih, ki predpisane medicinske opreme še nimajo, bodo v začetni fazi potrebne določene investicije, vendar bodo ti ukrepi dolgoročno prispevali k bolj učinkoviti rabi sredstev."
Na ministrstvu ocenjujejo, da večina od 61 izvajalcev NMP velik del zahtevane medicinske opreme sicer že uporablja, zato pri vseh ne pričakujejo večjih dodatnih stroškov.
Za leti 2027 in 2028 naj bi se v skladu z Usmeritvami zdravstvene politike pripravili tudi nov model financiranja dejavnosti NMP, so za naš portal zagotovili z ministrstva za zdravje.
