Nekoč je bila zasvojenost opredeljena predvsem v povezavi s ponavljajočim se uživanjem snovi (na primer alkohola ali drog). Danes pa ima zasvojenost širše razsežnosti, saj so ljudje lahko zasvojeni tudi z različnimi vedenji, kot so igranje iger na srečo, pornografija, hrana, odnosi, delo, nakupovanje in uporaba sodobnih tehnologij.
Digitalna zasvojenost, zasvojenost z igrami na srečo in zasvojenost s spolnostjo in pornografijo so med najpogostejšimi oblikami zasvojenosti. Med najpogostejše oblike nekemičnih zasvojenosti je zagotovo digitalna zasvojenost oziroma škodljiva raba digitalnih naprav, ki je v zadnjih desetletjih z vzponom digitalne tehnologije močno narasla, tako v Sloveniji kot po svetu, opozarjajo strokovnjaki. Prezgodnja in prekomerna uporaba zaslonov lahko neugodno vpliva na otrokov razvoj in zdravje, tako telesno kot duševno.
Ljubljani je potekala Nacionalna konferenca obvladovanja nekemičnih zasvojenosti z naslovom "Odtujeni v povezanem svetu: sodobni uvidi v nekemične zasvojenosti", na kateri so ugotovili," da je v Sloveniji zaznati velik porast nekemičnih zasvojenosti, med katerimi v zadnjem času prevladuje digitalna zasvojenost.
Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, da pri nas
- internet uporablja 84,7 % prebivalcev med 15. in 74. letom, med mladimi več kot 95 %,
- 0,3 % odraslih prebivalcev izkazuje znake zasvojenosti z internetom, 4,9 % pa ima visoko tveganje zanjo.
- Najvišje tveganje za zasvojenost kaže se kaže med mladimi 15–19 let
Izrazita porast tudi pri najmlajših
Vodja programskega odbora za nekemične zasvojenosti na NIJZ Špela Selak opozori na hitro rast uporabe digitalnih vsebin med najmlajšimi otroki "Digitalne vsebine so zasnovane tako, da pritegnejo pozornost, zato je pri predšolskih otrocih pomembno premišljeno omejevati čas in način uporabe ter spletne vsebine, s katerimi otroci prihajajo v stik. Prezgodnja ali prekomerna izpostavljenost digitalnim tehnologijam se namreč lahko povezuje s težavami z govorom, spanjem, vidom, pozornostjo in vedenjsko-čustvenimi težavami," pove Selak.
Strokovnjaki svetujejo, da so otroci od drugega do petega leta na zaslonih manj kot eno uro na dan, do devetega leta do ene ure, do dvanajstega največ uro in pol in do 18. leta starosti največ dve uri dnevno.
Ko govorimo o spletnih aktivnostih, je še kako opažen porast uporabe družbenih omrežij, videoiger in drugih aktivnosti, kar še posebej velja za mlade, opozarjajo na NIJZ. To potrjuje tudi njihova raziskava iz leta 2024
- V kot 96 % mladih v starosti 15–24 let uporablja družbena omrežja; znake zasvojenosti z družbenimi omrežji kaže 0,6 % posameznikov med 15. in 74. letom, visoko tveganje za nastanek zasvojenosti pa ima 5,5 % prebivalcev, 18,9 % pri 15–19 letnikih.
- 24,1 % prebivalcev Slovenije igra videoigre; znake zasvojenosti kaže 0,4 %, večji delež znakov pa je prisoten med mladimi; visoko tveganje za razvoj zasvojenosti je prisotno pri 5,5 % prebivalcev med 15. in 74. letom, najbolj pa pri starostni skupini 20–24 let (10,9 %).
- Igre na srečo je v zadnjem letu igralo 11 % odraslih prebivalcev; visoko tveganje za nastanek zasvojenosti ima 4,1 % posameznikov, največje tveganje pa se pojavlja med mladimi (13,2 %; 15–19 let) in med moškimi. Med mladimi je še posebej problematično vključevanje v e-športne stave, so ugotovili na NIJZ.
Težave v duševnem zdravju
Raziskave kažejo, da se nekemične zasvojenosti pogosto prepletajo s težavami v duševnem zdravju. Osebe z depresivnostjo ali anksioznostjo pogosteje kažejo vedenja z vzorci zasvojenosti, hkrati pa ta vedenja lahko še dodatno poglabljajo njihove stiske.
Metka Kuhar z ljubljanske fakultete za družbene vede je izpostavila tudi vpliv obremenjujočih izkušenj v otroštvu, ki lahko pomembno oblikujejo ranljivosti v odraslosti. "Če otrok ne razvije ustreznih regulacijskih strategij, lahko kasneje išče načine za blaženje notranje napetosti – pogosto skozi vedenja, ki prinašajo hitro olajšanje, na primer pretirana uporaba interneta, družbenih omrežij, videoiger ipd. Zasvojenost tako ni začetek težave, temveč posledica dolgo trajajoče notranje napetosti. Ob tem pa ne moremo ignorirati, da sodobne digitalne platforme delujejo po principih, ki izkoriščajo prav te ranljivosti," je povedala strokovnjakinja.
Hitri občutki zadovoljstva
Značilnosti posameznika in njegove izkušnje niso edini dejavniki razvoja nekemičnih zasvojenosti. Pomembni so tudi algoritmi in zasvojljivi mehanizmi družbenih omrežij, videoiger in iger na srečo, ki izkoriščajo možganski sistem nagrajevanja. Uporabniku ponujajo hitre občutke zadovoljstva prek sproščanja dopamina.
Kljub mnogim trditvam pa znanstvena skupnost še ni soglasna, v kolikšni meri digitalizacija neposredno poslabšuje duševno zdravje mladih, na drugi vidik opozori Minea Rutar s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. "Nekateri raziskovalci sicer pozivajo k omejevanju ali celo prepovedi uporabe pametnih naprav v otroštvu in zgodnjem mladostništvu, vendar so trenutni znanstveni dokazi o učinkovitosti takšnih ukrepov še zelo neenotni," je povedala.
Strokovnjaki opozarjajo tudi na nove izzive, ki jih prinaša umetna inteligenca in interaktivne aplikacije, ki lahko povečujejo tveganje zasvojenosti.
Kje poiskati pomoč?
V Sloveniji so se v zadnjih letih okrepile aktivnosti za obravnavo nekemičnih zasvojenosti, ki potekajo znotraj zdravstvenega sistema, kot tudi aktivnosti, ki jih izvajajo nevladne organizacije.
Slovenija krepi programe, med drugim z obravnavo nekemičnih zasvojenosti za odrasle v psihiatrični bolnišnici Idrija, obravnavo za otroke in mladostnike v mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna v sodelovanju s centrom pomoči Logout ter vključevanje tematik v delo centrov za duševno zdravje in nevladnih organizacij. NIJZ izvaja številne raziskovalne in preventivne aktivnosti v okviru programa MIRA.
