Osnovna šola nikakor ni majhen zalogaj za otroke. Vsak dan jih čaka velik kup naloge, seminarske ali izdelava plakatov, tu pa so še priprave na teste, ki na njih nenehno »prežijo«. Osnovnošolsko obdobje je za otroka tisto, ki ga počasi začne oblikovati kot osebo, prvič se spopada s stresom in obveznostmi. Ne samo, da nanj »pritiskajo« učitelji, tu so še starši, ki od svojega osnovnošolca včasih pričakujejo preveč. Ob vsem tem pritisku pa otroku velikokrat popusti koncentracija in seveda motivacija za nadaljnje učenje.
"Današnji ''novodobni'' starši imajo zelo visoke ambicije … Višje, kot so jih imeli starši nekoč. Če otroku ne gre, mu takoj nudijo inštrukcije, dodatno pomoč, razna svetovanja. Družba je zelo naravnana na ocenjevanje, tekmovalnost in primerjanje," je za Žurnal24 povedal osnovnošolski učitelj Sebastjan Mlinar in dodal: "Zelo pomembno je, da otrok ve, da se starši zanimajo za njegovo delo. Starši so otrokom zgled. Če pokažejo zanimanje za otroka in njegovo delo v šoli, bo otrok bolje notranje motiviran. Pri tem pa je treba izredno paziti, da se ne ujamemo v lastno past. Kaj hitro se lahko znajdemo v položaju, ko otrok pričakuje nenehno pozornost in zanimanje za njegovo učenje, domače naloge. Eden od načinov je postopno navajanje na odgovornost in samostojnost."
Najpogostejše napake staršev
Zelo pomembno je, da se otroka nauči na sprotno delo in navajanje na odgovornost. Pomembno je, da otrok ve, da ima podporo staršev in da jih z malce slabšo oceno ne bo razočaral. Mlinar pravi, da otroci potrebujejo jasna pravila in dosledno upoštevanje le teh: "Če pravil ni, se otroci počutijo izgubljene.« In najpogostejše napake staršev? "Starši morajo prepustiti otroku, da sam opravi naloge, ki jih je za določeno starost zmožen. Morajo se zavedati, da njihovi otroci hodijo v šolo in ne oni. Otrok naj začne sam pripravljati šolsko torbo, skrbeti za domače naloge, pospravljati krožnik za sabo. Starši prepogosto naredijo kaj namesto otroka z izgovorom, da prihranijo čas, slabo voljo in se izognejo ''pregovarjanju''. Pri opravilih doma naj otrok sodeluje in se pri tem uči."
Nagrade za učenje: "Če boš priden, boš dobil …"
Nekateri starši otrokom radi nudijo različne "nagrade" (tako manjše kot tudi večje). Nekateri za dobre ocene celo obljubljajo denar, drage telefone in podobno. A kakšen je v resnici smisel teh nagrad in ali je njihov učinek na otroka pozitiven? "Utopično je pričakovati, da se bodo otroci učili samo in zgolj zaradi notranje motivacije. Otroku je treba čimprej približati spoznanje, da je to, kar se uči, pomembno zanj. Vedeti mora, zakaj se uči. Za koga se uči. Pri tem mu moramo razvijati radovednost, kreativnost in ga učiti, kako naj se uči. Otrok se bo z zanimanjem učil, če bo za snov navdušen. Kako mu jo približati, predstaviti in ga usmerjati, pa je odvisno od vsakega posameznika. Naj se ne zgodi, da se bo otrok učil zgolj zaradi nagrad. Starši, cenite dosežke svojega otroka!« poudarja učitelj Mlinar in dodaja, da morajo starši imeti pozitiven odnos do šole, učiteljev in učenja. Da se odnos do šole in učenja prenaša s staršev na otroke: »Z otrokom se je treba pogovarjati o določenih temah, jih usmerjati, da sami iščejo načine do rešitev in odgovorov. Skrbeti je treba, da studenec znanja, radovednosti in učenja nikoli ne usahne."