S spodbujanjem moških, da si bodo od jutri naprej, ko se začne november, začeli puščati rasti brke, skušajo avtorji kampanje ozaveščati o moških zdravstvenih težavah, predvsem raku na prostati in na modih: " Prvega novembra se člani obrijejo in nato cel mesec puščajo brke. Brki nam služijo za izhodišče pogovora o pomenu novembra," je dejal Martin Šala, ustanovni člana slovenske veje mednarodnega gibanja Movember.
Začetki Movembra segajo v leto 2003, ko sta v Melbournu dva fanta želela vpeljati brke nazaj v modo. Naslednje leto sta se povezala z avstralsko fundacijo raka na prostati in gibanje je postalo dobrodelno.
Do leta 2007 je Movember prodrl v ZDA in Kanado, kjer je zaživel na polno: "Od takrat pa do danes se je registriralo več kot pet milijonov ljudi, ti so zbrali več kot 600 milijonov evrov, s katerimi so podprli več kot 1200 projektov, od tega samo lani za 60 milijonov," je pojasnil Šala.
Denar, ki ga zberejo po vsem svetu, gre namreč v roke dobrodelnim organizacijam, ki se večinoma ukvarjajo s problematiko raka na prostati. V državah, ki imajo tovrstne dobrodelne organizacije, gre denar neposredno k njim, denar iz preostalih držav pa se zbira v velikem žaklju, ki se mu reče Global Action Plan. Tam se vsako leto določi, za kaj bo šel denar, je še pojasnil Šala.
V Sloveniji vsako leto organizirajo nekaj dogodkov, sodeluje pa približno 500 ljudi, gre za predavanja, dražbo, športne prireditve: "Letos bomo v Sloveniji zbirali denar za aparat za drobljenje kamnov v sečnem mehurju, ki ga bomo donirali Kliničnemu oddelku za urologijo v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani," je dodal član slovenskega združenja Movember. Kako se pridužiti gibanju, si lahko preberete tukaj:
Čakalne dobe in pomanjkanje zdravnikov
V tem času društvo uroloških bolnikov ter stroka še posebej opozarjata na nedopustno dolge čakalne vrste v javnem zdravstvu, ki imajo lahko katastrofalne posledice zlasti za rakave bolnike.
Predstojnik oddelka za urologijo ljubljanske kirurške klinike Tomaž Smrkolj je izpostavil, da se čakalne vrste za bolnike z malignimi obolenji, kot je rak na prostati, vendarle občutno skrajšujejo. Še naprej pa po njegovih besedah ostajajo velik problem nedopustno dolge vrste, s katerimi se soočajo urološki bolniki z benignimi obolenji. To je povečan obseg žleze brez rakavih sprememb, ki se zaradi hormonskih sprememb zelo pogosto pojavi v starosti.
Predsednik nacionalnega združenja urologov Dejan Bratuš je pojasnil, da je v Sloveniji urologov še vedno "absolutno premalo", se pa stanje vendarle nekoliko izboljšuje.
Franc Hočevar, predsednik Društvo uroloških bolnikov Slovenije je ob tem postregel s podatkom, da bi v državi rabili najmanj okoli 100 urologov, a jih je je le nekaj več kot 50. Dodatna težava je zastarela in iztrošena medicinska oprema.
Zaradi raka na prostati po nepotrebnem umre preveč Slovencev, več kot 350 na leto, 1300 pa jih vsako leto zboli.
Kako prepoznamo raka prostate?
V mnogih primerih rak prostate odkrijejo pri zdravih moških s pomočjo testiranja za prostato specifičnega antigena (PSA) ali z digitalnim rektalnim pregledom.
Najpogostejši znaki, ki spremljajo raka prostate, so naslednji:
- pogosto uhajanje urina, še posebej ponoči;
- težave na začetku uriniranja in boleče uriniranje;
- šibek ali prekinjen curek;
- motnje erekcije;
- bolečine pri ejakulaciji;
- kri v urinu ali spermi.
Če se je rak prostate razširil tudi na okoliška tkiva ali celo v oddaljena tkiva in organe, pa se pojavljajo še drugi simptomi:
- bolečine v trebuhu in kostehž najpogosteje v hrbtenici, bokih in zgornjem delu stegen;
- otekanje mod in spodnjih okončin;
- utrujenost;
- pomanjkanje teka in hujšanje;
- včasih tudi kašelj in celo dušenje.
"Ko se pojavijo simptomi, pa moramo vedeti, da nobeden izmed njih ni lasten samo raku prostate. Enaki znaki se pojavijo pri moških, ki imajo nerakave bolezni, kot je na priemr nerakavo povečanje prostate, t.i. benigna hipertrofija prostate (BHP), " so zapisali pri društvu onkoloških bolnikov, kjer dodajajo, da so simptomi vezani na urin lahko tudi posledica okužbe ali drugih težav.