“Vsako leto se v Sloveniji več sto otrok, mlajših od pet let, zdravi v bolnišnici zaradi opeklin,” opozarjajo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Najpogostejši vzrok umrljivosti med otroci, mladostniki in mlajšimi od 40 let so poškodbe in zastrupitve, v prometu se denimo vsako leto poškoduje in ubije več otrok, kot jih umre zaradi katerekoli bolezni. Najpogostejši vzrok bolnišničnega zdravljenaj so po njihovih podatkih poškodbe pri padcih, drugi najpogostejši vzrok umrljivosti zaradi nezgod med predšolskimi otroki pa so utopitve. Zato staršem svetujejo, da poskrbijo za preventivo in nudijo svojemu otroku varno okolje. Poleg tega morajo starši vedeti, kako se ob določenih nesrečah pravilno odzvati.
Opazujte ga 24 ur
“Če otrok takoj po padcu ali udarcu vstane in začne tekati naokoli, najverjetneje ne gre za resne poškodbe. Vseene pa moramo spremljati otrokovo vedenje naslednjih 24 ur,” svetuje reševalec Rajko Vrhovnik, prvi posredovalec in iHELP coordinator. Rešilce na 112 po njegovem nasvetu pokličemo vedno, ko se glede na mehanizem poškodbe spremeni vedenjski vzorec otroka, če krvavi, je motena zavest, nezavest, sum na poškodbo hrbtenice, pri dojenčku pa neutolažljivo jokanje.
“Pri otrocih so poškodbe glave zelo pogoste. Eden od razlogov je neprevidnost, ko se denimo otrok skloni pod mizo za žogo, nato pa hitro vstane in pozabi, da je nad njim miza,” opisuje Vrhovnik. Ponavadi jo otroci odnesejo zgolj z buško ali odrgnino, “starši lahko poškodbi oskrbijo tako, da buško hladijo oziroma rano sterilno pokrijejo.” Če rana na glavi močneje krvavi, lahko krvavitev ustavimo tako, da s sterilno gazo pritisnemo na glavo. “Morebitne tujke v rani ne odstranjujemo, ampak jih imobiliziramo in sterilno pokrijemo, otroka peljemo k zdravniku,” pravi in dodaja, da v primerih padca z višine, prometne nesreče, ali padca po stopnicah takoj pomislimo na poškodbo vratne hrbtenice. V tem primeru moramo fiksirati glavo in pazimo, da se otrok do prihoda reševalcev ne premika.
Zlome težje prepoznamo
“Zlome pri otrocih težje prepoznamo, kajti mlade kosti so prožne in se zvijejo, počijo ali se razcepijo, kot mlada veja. Največkrat so prisotni le oteklina, bolečina in omejena gibljivost,” opozarja reševalec. Najpogosteješe napake, ki jih starši naredijo pri padcu otroka so po njegovih besedah te, da starši otroka prehitro poberejo, ga dvigajo, vlečejo za roke, jih karajo in hranijo. Vrhovnik opozarja tudi na nevarnost, da se otrok iz strahu po padcu skrije. Zato starši lahko šele čez čas ugotovijo, da je z otrokom nekaj narobe.
Za vse tiste, ki bi se radi naučili nudenja prve pomoči dojenčku in otroku, pripravlja Šus Eurofitnes in iHelp v Ljubljani jutri ob 11.00 brezplačno predavanje o tovrstni prvi pomoči. Na predavanju boste spoznali pravilne pristope v različnih kritičnih situacijah, ko otrok potrebuje nujno pomoč To so lahko padci, zadušitve, nesreče, opekline in podobno. Naučili vas bodo, kako otroku lahko pomagate sami, kdaj poklicati pomoč in katere so najpogostejše napake, ki jih delamo starši.
