Fluorid je pomemben predvsem zaradi vloge, ki jo ima pri ohranjanju zdravih zob, oziroma proti zobni gnilobi. Najnovejša raziskava, ki so jo kanadski raziskovalci objavili v prestižni reviji JAMA Pediatric, pa zdaj poziva k manjši uporabi te sestavine med nosečnostjo.
Večji vnos fluorida med nosečnostjo je namreč po njihovem povezan z padcem IQ (količnik inteligence) pri otroku in to za nekaj točk. V študiji so proučili porabo fluorida pri nosečnicah in učinek na njihove otroke do 3. ali 4. leta starosti.
Učinek je bil očiten in to pri fantkih, razlike med spoloma pa odražajo dejstvo, da se možgani moških različno razvijajo, povzema Reuters.
"Če kaj, obstaja tveganje"
Pri materah iz okolij, kjer pitni vodi dodajo fluorid, je bil povprečni padec IQ 1,5 točke (samo za dečke) ali celo za 2,3 točke, so zapisali. "Govorimo o plodu, za katerega nima flourid prav nobene koristi. Če kaj, obstaja tveganje," je za Reuters Health povedala vodja študiije Christine Till z univerze York iz Toronta. Fluorid ščiti pred kariesom le, če se nanese neposredno na zobno sklenino, tako da otroku ne koristi, dokler ne dobi svojih zob.
Rezultati študije tako postavljajo pod vprašaj fluoriranje pitne vode. Gre za kemijsko sestavino, ki je v naravi pogosto prisotna v majhnih količinah. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) poudarja, da je dodajanje flourida v pitno vodo eden od velikih dosežkov zobozdravstvene higiene. Gre za podoben dodatek kot, ko mleku dodajajo vitamin D ali soli dodajajo jod.
Mineral se doda tudi zobnim pastam, ki jih večina ljudi po uporabi izpljune, vendar jih otroci pogosto pogoltnejo.
Na tovrstno in škodljivo povezavo so sicer opozarjale že nekatre prejšnje študije, vendar so jih v glavnem kritizirali, saj so bile opravljene v regijah z izjemno visokimi koncentracijami fluorida v vodi. Mehiška raziskava, objavljena leta 2017, je pokazala, da poraba fluora povzroči nižji I.Q. pri štiri leta starih otrocih in pri starejših otrocih, starih od 6 do 12 let.
Zgoraj omenjena kanadska raziskavo, v kateri je sodelovalo 100 žensk in njihovih otrok iz šestih večjih mest, je namenjena razjasnitvi teh vprašanj, še navaja Reuters.
Kje se nahaja?
"V hrani fluorid najdemo v mesu, ribah ter morskih sadežih in žitih, v nekoliko večjih koncentracijah ga lahko najdemo v konzerviranih ribah (sardoni, sardine), konzerviranem sadju, mleku in nekaterih prehranskih dopolnilih. Nekatere rastline lahko akumulirajo fluorid, posebej bogate z njim so lahko rastline čajevca, katerih listi se uporabljajo za pripravo toplih napitkov, ki jih poznamo kot zeleni, rdeči ali črni čaj."
Fluorid lahko zaužijemo s hrano, v telo pa ga vnašamo tudi z drugimi izdelki,na primer z izdelki za ustno higieno. "V Sloveniji najpomembnejši vir fluora predstavljajo izdelki za higieno zob (predvsem zobne paste)," dodajajo naši strokovnjaki na portalu prehrana.si.
Slovenija spada med države z zelo nizko vsebnostjo fluora v pitni vodi saj je zabeležena koncentracija v večini vodovodnih omrežij pa samo 0,03 - 0,05 mg F/ liter vode, koncentracija fluora v vodi je pri nas nižja 10 do 30 krat od priporočene.
Priporočen dnevni vnos fluorida za odrasle je 3,5 mg, medtem ko ga otroci potrebujejo manj. V nekaterih državah ga dodajajo soli, mleku, najpogosteje pa vodi, kar naj bi prispevalo k zmanjševanju pogostnosti zobne gnilobe med prebivalci.
Previsoki vnosi
Zgornja dopustna meja dnevnega vnosa fluorida je 7 mg. Že pri dnevnem vnosu 0,1 mg fluorida /kg telesne mase tekom razvoja zob (kar je le dvakratna vrednost priporočene) lahko pride do negativnega vpliva na zdravje zob, na primer do pojava zobne fluoroze, ki se kaže kot bele, oziroma v hujših primerih rjave lise na zobeh. Pri mlajših otrocih se zato svetuje uporaba zobnih past z manjšo vsebnostjo fluorida, oziroma njihova nadzorovana uporaba.. Akutna zastrupitev s fluoridom povzroči slabost, bruhanje, diarejo, povečano slinjenje in potenje, glavobole, slabotnost, srčno aritmijo, odpoved ledvic, komo, lahko celo smrt, so zapisali na portalu prehrana. si
