Slovenci se po bolniških odsotnostih z deležem izgubljenih dni na zaposlenega uvrščamo na sam vrh evropskih držav. Delež izgubljenih delovnih dni v breme zdravstvene zavarovalnice in delodajalcev skupaj je v zadnjih desetih letih narastel s štirih (2013) na šest odstotkov (2023), pravijo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kjer pojasnijo, da bi bil po ocenah nekaterih strokovnjakov optimalni delež izgubljenih delovnih dni 3,5 odstotka. Države z višjimi stopnjami so na primer Belgija, Švedska, Češka, Slovaška (nad 5 odstotkov), kar je bistveno več od držav z nižjimi stopnjami, kot so Avstrija, Nemčija, Velika Britanija, Francija (med 3,0 in 3,5 odstotka).
"Velikodušna" nadomestila
"Nadomestila za čas bolezni so zelo velikodušna v primerjavi z nadomestili za čas bolezni v številnih drugih državah," ugotavljajo pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), kjer so leta 2022 preverili učinkovitost slovenskega sistema bolniških odsotnosti. "Slovenija ima vse več težav z dolgotrajno odsotnostjo zaradi bolezni," še piše v poročilu.
"Leta 2019 je skoraj ena od treh odsotnosti zaradi bolezni trajala eno leto ali več, v primerjavi z manj kot eno od štirih v letu 2014. Upravičenci do nadomestila iz zdravstvenega zavarovanja za 12 mesecev ali dlje bodo trikrat bolj verjetno izstopili s trga dela kot tisti, ki prejemajo nadomestilo iz zdravstvenega zavarovanja od 6 do 12 mesecev," so navedli ob tem.
- Število dni nezmožnosti za delo se je leta 2022 v primerjavi z letom 2016, ko so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) objavili kazalnike na ravni občin, v povprečju zvišalo s 13 na 22 dni.
Na bolniški 13 let
31. decembra 2024 je bilo na bolniškem staležu več kot eno leto 9.529 ljudi, 1.421 več kot tri leta in 311 oseb več kot pet let. Trenutno najdaljša zadržanost od dela traja več kot 13 let. Za navedeno zadržanost je bilo v breme ZZZS do 15. januarja izplačanih skupno 117.640,40 evrov.
Čakalnica v ZD Ljubljana
Glede bolniških odsotnosti se obetajo velike spremembe
Ena od prioritet reforme zdravstva, ki ga sedanje ministrstvo za zdravje napoveduje od samega začetka, je prav absentizem. Prvi od ukrepov že velja in to od lanskega januarja, to je omejitev višine nadomestil za bolniško odsotnost.
- O tem, koliko ljudi je ta omejitev prizadela in koliko je privarčevala zdravstvena blagajna, smo na našem portalu že pisali.
Zdaj bi omejili še trajanje bolniških, kolikšna naj bi bila in kdaj naj bi začela veljati, nam na ministrstvu, ki ga vodi Valentina Prevolnik Rupel, niso odgovorili. Po nekaterih informacijah bi bolniške z nekaj posebnostmi omejili na dve leti.
"Eden ključnih ukrepov, o katerih razmišljamo, je uvedba omejitve trajanja bolniške odsotnosti z določitvijo prehodnih obdobij med različnimi sistemi. Bolniški stalež je namreč po definiciji začasna nezmožnost za delo, zato bi moral biti proces za zavarovance usmerjen v spodbujanje hitre vrnitve na delo ali prilagoditev njihovega položaja. To vključuje prehod na drugo primerno delo, vključitev v poklicno rehabilitacijo ali ugotavljanje invalidnosti. Prav tako je bistveno, da se delodajalce spodbuja k začasnim prilagoditvam delovnih nalog, kar pripomore k ohranjanju delazmožnosti zaposlenih," so na odgovorili na Ministrstvu za zdravje.
Izjema Bolgarija in Slovenija
Razlogi za naraščanje zdravstvenega absentizma v Sloveniji so precej široki, ugotavljajo na ZZZS. "Generalno so razlogi za dolgotrajne bolniške sistemske narave ter posledica staranja delavcev in podaljševanja delovne dobe ob neustrezno prilagojenih delovnih mestih. Ker je višina bolniškega nadomestila višja, kot bi bila višina invalidske pokojnine, je to še dodaten socialni in ekonomski dejavnik podaljševanja bolniškega staleža," navajajo in ob tem poudarijo, da je slovenska zakonodaja, ki se nanaša na dolgotrajne bolniške staleže, neprimerljiva sodobnim evropskim državam, kjer je trajanje bolniške odsotnosti z dela omejeno praviloma na eno leto. Izjema sta Bolgarija in Slovenija.
Privlačna nadomestila
Do teh ugotovitev so prišli tudi v OECD. "Slovenske določbe o invalidskem in zdravstvenem zavarovanju imajo številne dokaj edinstvene značilnosti, ki pojasnjujejo rezultate sistema," ugotavljajo in dodajajo, da je nadomestilo za čas bolezni v Sloveniji "nenavadno privlačno" in ne spodbuja k prehodu na invalidsko nadomestilo ali k vrnitvi na delo. "Te značilnosti povzročajo vse večje težave z dolgotrajno odsotnostjo zaradi bolezni v Sloveniji," so zapisali.
Delodajalci drugod ključno vlogo, pri nas ne
OECD pojasnjuje, da je za Slovenijo značilna pozna vključitev delodajalcev v postopek poklicne rehabilitacije. V večini drugih držav imajo delodajalci ključno vlogo pri nudenju pomoči bolnim delavcem, da se vrnejo na delo. To ne velja za Slovenijo, kjer rehabilitacija in prizadevanja za vrnitev na delo ne potekajo že v času bolezni. "Nasprotno, slovenski delodajalci imajo nenadoma ključno vlogo več let pozneje, ko delavec zaprosi za nadomestilo za invalidnost in pridobi pravico do poklicne rehabilitacije. Čeprav je to pogosto več let po zadnjem dnevu na delovnem mestu, je rehabilitacija usmerjena k prejšnjemu delovnemu mestu in je zanjo potrebno soglasje delodajalca. Posledica teh predpisov je vrh odpuščanja v prvih mesecih po prehodu na invalidsko zavarovanje, vendar to tudi pojasnjuje, zakaj je le devet vseh oseb, ki podajo zahtevke za nadomestila iz invalidskega zavarovanja, napotenih na poklicno rehabilitacijo in zakaj se le polovica od njih dejansko vključi vanjo," so še zapisali.
Neusklajenost zdravstvenega in invalidskega zavarovanja
Za Slovenijo je značilna tudi nepovezanost zdravstvenega in invalidskega zavarovanja. Medtem ko je večina upravičencev do nadomestil za invalidnost prestala krajšo ali daljšo fazo odsotnosti zaradi bolezni, pa sistema nista usklajena in povezana. V zdravstvenem in invalidskem zavarovanju se uporabljajo popolnoma različni postopki ocenjevanja in dodeljevanja pravic; med obema institucijama se pomembne informacije o strankah ne izmenjujejo; usklajevanje pri vključevanju delodajalcev in spodbujanju poklicne rehabilitacije je pomanjkljivo. Pogoj zaključenega zdravljenja, ki je nujen za prehod na invalidsko zavarovanje, zadržuje veliko ljudi, ki prejemajo nadomestila za bolezen, zlasti čedalje več prosilcev s težavami v duševnem zdravju.
ZZZS: Bolniška višja od invalidske pokojnine
"Primere dolgotrajnih bolniških staležev bi morali sistemsko bolje urediti z izvajanjem individualnih načrtov medicinske rehabilitacije vključno z ustreznejšo vlogo strokovnjakov medicine dela pri tem ter ustreznejšimi in atraktivnejšimi postopki poklicne prekvalifikacije in rehabilitacije," dodajajo na ZZZS. Prav tako bi bilo treba posodobiti zakonodajo s področja invalidskih postopkov ter vse omenjene postopke pohitriti ter ljudem zagotoviti bodisi hitrejše okrevanje, nov poklic ali invalidsko upokojitev. "Generalno so razlogi za dolgotrajne bolniške sistemske narave ter posledica staranja delavcev in podaljševanja delovne dobe ob neustrezno prilagojenih delovnih mestih. Ker je višina bolniškega nadomestila višja, kot bi bila višina invalidske pokojnine, je to še dodaten socialni in ekonomski dejavnik podaljševanja bolniškega staleža."
vanda.levstik@styria-media.si
zaradi izkoriscevslcev bodo najebali vsi v sistemu. eni glumijo, foma pa vsak dan na kolenih flancajo solato in jih nic ne boli. drugi pa 2 leti cakajo zdravstveni sistem. kar je skodljivo za njih same na fizicnem in psiholoskem nivoju.… ...prikaži več nikoli vec ne pridejo mentalno nazaj iz prezgodnje penzije.
Pa dvignite pokojnine, da se bo bolj splačalo iti v invalidsko pokojnino. Podatki sami pa so tudi malo zavajajoči, ker je precej teh ljudi že sedaj deljeno, pol časa na delu, pol pa na bolniški, večina njih terminalno rakavih bolnikov,… ...prikaži več ki ne bodo nikoli polno zaposleni, pa jih obešajo delodajalcm. In še, koliko od teh jih je iz JU in koliko iz gospodarstva?
V Sloveniji greš k zdravniku, rečeš, da ti služba povzroča stres in si lahko doma tudi eno leto in več. Kje še na svetu???? Če je služba nevzdržna, je treba od takega človeka zahtevat, da jo zamenja, ne pa da… ...prikaži več mu država plačuje, da je doma na stroške vseh, ker je "izgorel"??? Lahko pa se zabava, hodi po feštah, se potepa. Ne govorim na pamet, poznam točno tak primer. To bi bilo treba absolutno omejit.