Temu rečemo sexting

Pojav, v katerem si najstniki pa tudi odrasli med seboj izmenjujejo lastne gole fotografije, imenujemo sexting. “Posledica takšnega početja je, da s trenutkom, ko smo fotografijo odposlali, nad njo nimamo več nadzora,” pravi predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete Drago Menegalija. Pojasnjuje, da se premalokrat zavedamo, da je tisto, kar je enkrat objavljeno na internetu, skoraj nemogoče odstraniti: “Neprimerne fotografije, ki se nam v nekem trenutku morda zdijo zanimive in neproblematične, in jih namenimo določeni znani ali neznani osebi, se lahko hitro znajdejo na spletem omrežju, lahko tudi čez čas, ko smo nanje že pozabili.”

Opozarjajo, da nas lahko takšne fotografije spremljajo še dolga leta, morda celo življenje: ob vpisu na fakulteto, pri iskanju zaposlitve, v družabnem življenju, ti posnetki in fotografije lahko zaidejo tudi v pornografsko industrijo.

Sliko pošljejo fantu ali dekletu 

Na morebitne neprijetne posledice pošiljanja golih in razgaljenih fotografij, ki je pogosto tudi med najstniki, opozarja tudi Marko Puschner iz Centra za varnejši internet Safe.si: “Prejemniki takšnih fotografij te pogosto delijo z drugimi in takšna fotografija se hitro znajde na internetu, kjer je javno dostopna vsem. To pa vodi v zaničevanje, nadlegovanje in norčevanje iz najstnika ali najstnice na fotografiji.” Dodaja, da  lahko takšno fotografijo potem vidijo tudi povsem neznani ljudje. Znani so celo primeri, ko so najstniki postali žrtev spletnega zalezovanja in ustrahovanja.

“Najstniki pogosto pošljejo takšne fotografije fantu ali dekletu v katero so zaljubljeni. To pa lahko vodi tudi v kasnejše izsiljevanje z grožnjami o javni objavi fotografije,” svari. Zato je po njegovih besedah pomembno, da si takšnih fotografij najstniki, pa tudi drugi, med seboj ne pošiljajo: “Nikoli ne veš, kje se bo takšna slika znašla.”

Varnih kanalov ni

Ob tem opozarja, da ne obstajajo bolj varni kanali za pošiljanje golih fotografij: “Pri pošiljanju fotografij drugim ljudem izgubimo nadzor nad fotografijo, ne glede na kanal preko katerega jo pošljemo.” Prejemnik lahko torej z njo naredi, kar želi, lahko jo pošlje drugim, objavi na družbenih omrežjih ali na javnih forumih, predela na žaljiv način in tako dalje.

Slovenski najstniki po njegovih podatkih trenutno najpogosteje uporabljajo Facebook in Snapchat, krepi pa se tudi razširjenost Instagrama. Priljubljenost Ask.fm se je močno zmanjšala in ga uporablja le še malo najstnikov.

“Vsako od priljubljenih družabnih omrežij ima svoje nevarnosti, nekatere pa so skupne vsem. Preko Facebooka najstniki prihajajo v stik z neznanci, so deležni groženj in žaljenja, objavljajo neprimerne fotografij in podobno,” pravi. Pri Snapchatu pa pozabljajo, da si lahko prejemnik sliko hrani in jo potem razpošlje prijateljem ali pa objavi na internetu.

Tudi nekateri odrasli niso dovolj zreli 

Puschner staršem svetuje, naj uvajajo in spremljajo otroke pri uporabi interneta od trenutka, ko se otroci srečajo z internetom, pa vse do takrat, ko ocenijo, da so otroci sami sposobni oceniti, kakšne so posledice določenih dejanj na internetu in kako ukrepati v določenih nevarnih situacijah. “Glavni problem, je da se starši ne zavedajo nevarnosti interneta in pozabljajo, da so otroci dejansko veliko bolj ogroženi, kot odrasli,” pravi. Po njegovih izkušnjah starši običajno izgubijo nadzor nad tem, kaj otroci počno na internetu, ko otroku kupijo prvi pametni telefon. Pametni telefoni so namreč okno v svet interneta, pri tem pa vzbujajo lažen občutek varnosti in zasebnosti.

Dodaja, da ni določene starosti, ki bi jo lahko imeli za mejnik za varno uporabo družbenih omrežij. “Pomembno je, da se upoštevajo starostne omejitve, ki jih postavijo družbena omrežja, sicer pa je zelo odvisno od zrelosti najstnika,” pravi in dodaja, da tudi nekateri odrasli niso dovolj zreli za uporabo družbenih omrežij.

Puschner meni, da je pri uporabi interneta pomemben odnos med staršem in otrokom, ki temelji na zaupanju. “Če otrok zaide v težave, naj mu pomagajo. To bo omogočilo, da se bo najstnik, ki bo želel imeti določeno zasebnost, obrnil na starše po pomoč, čeprav starši ne bodo imeli gesel za dostop do profilov na družbenih omrežjih in drugje,” pojasnjuje. Pri mlajših pa morajo imeti starši po njegovih besedah vsa gesla za dostop do vseh spletnih strani, ki jih otroci uporabljajo: “Pozorni naj bodo predvsem na to, s kom otrok komunicira preko interneta in kaj morebiti objavlja.”

Nikar jih ne kregajte!

Da si morajo starši in otroci zaupati ter skupaj raziskovati internet meni tudi Menegalija. “Starši naj otroke podučijo o uporabi inetrneta predvsem pa o nevarnostih in kako naj odreagirajo. V kolikor niso vešči je na spletu na voljo dovolj literature, kjer na preprost način pojasnujejo o varni rabi internet,” pravi. Dodaja da so na voljo tudi programska orodja, ki omogočajo nadzor nad vsebino, do katere lahko otroci dostopajo. Otroci naj poznajo osnove varovanja osebnih podatkov in nastavitve zasebnosti.

“V primeru, da se zgodi katera izmed neprijetnosti, zlorab, jih nikar ne kregajte! Ne očitajte jim, da so ravnali neodgovorno, saj so bili otroci zavedeni, prevarani, njihovo zaupanje je bilo zlorabljeno,” opozarja. Starši se morajo zavedati, da smo tudi odrasli lahko v svojih dejanjih naivni, otroci pa še toliko bolj: “Če smo na primer sami žrtve goljufij, še posebej, če nas to "udari po žepu", o tem neradi govorimo.”

Če je žrtev kaznivega dejanja mladoletna oseba, o tem takoj obvestite tudi policijo, saj takšni dogodki pomenijo kaznivo dejanje zoper spolno integriteto otrok in mladostnikov.

Izsiljevanje in grožnje

Slovenski policisti so se v zadnjih šestih mesecih najpogosteje srečevali s primeri zlorab zaupanja na internetu, ko pogosto mladoletna žrtev preko družabnih omrežij naveže stik z neznancem, v nekaj primerih tudi z znancem. “Sčasoma zgradita zaupanje do stopnje, da žrtev na prigovarjanje neznanca posreduje nekaj svojih golih fotografij. Nato se začne izsiljevanje v katerem neznanec zahtev še več fotografij in videoposnetkov, ali pa odkup že poslanih, sicer grozi, da bo že prejete
posnetke objavil na internet,” opisuje Menegalija. Žrtve se pogosto znajdejo v dilemi, kaj storiti. V takem primeru je po njegovih izkušnjah najbolje, da komunikacijo prekinejo in skupaj s starši prijavijo kaznivo dejanje.

Menegalija pojasnjuje, da je pri mladoletnih osebah specifika v tem, da so lahko precej hitro podvrženi komunikaciji z "neznanci", ki nato od njih terjajo različne stvari. Za deklice pravi, da stopijo v stik s storilci najpogosteje prek portalov, ki jih obiskujejo otroci ali mladostniki. Pri tem vzpostavijo z njimi stike, z njimi komunicirajo pod pretvezo, da so njihovi vrstniki. “Storilci se spoznajo na problem mladoletnih oseb, ki jih imajo pri odraščanju, izkoriščajo svoj položaj v odnosu do njih, poznajo trende, modne smernice, glasbo, športne in pop idole mladostnikov in podobno, precej hitro od njih pridobijo posnetke, ter nato od njih terjajo vedno več in več,” opisuje.  Vse to se najpogosteje dogaja pod gorožnjo, da bodo prve posnetke objavili na forumih in portalih, ki jih obiskujejo otrokovi vrstniki, ali pa da bodo po elektronski pošti posredovali slike drugim.

Pri dečkih pa uberejo storilci nekoliko drugačen pristop: “Z lažnimi profili na družabnih omrežjih prikazujejo, da so nekdo drug, kot dejansko so.” Objavijo denimo sliko atraktivne in postavne mladostne ženske, s katero potem mladostniki komunicirajo, ta jim sporoči, da so postavni, da naj pokažejo še več, do golote. “Storilec, slike shrani. V nadaljevanju lahko pride do izsiljevanja za spolne namene, torej še več slik golote, samozadovoljevanja pred kamero, do izsiljevanja proti plačilu določene vsote denarja, da se odkupijo pred potencialno grožnjo o objavi slik na forumih in podobno,” opisuje.

Tudi že v šestem razredu

“Pojavljajo pa se tudi primeri izmenjav neprimernih fotografij med prijatelji, ki se nato znajdejo na spletu ali pa pokažejo ostalim znancem in prijateljem,” pravi Menegalija. Takšna dejanja po njegovih besedah močno prizadenejo izpostavljenega posameznika, še posebej v občutljivem obdobju odraščanja.

“Na splošno opažamo, da si mladi zelo pogosto medsebojno izmenjujejo gole oziroma razgaljene fotografije in postanejo na osnovi tega žrtve spletnega nasilja, izsiljevanja in žaljenja,” pravi  Puschner. A podatka, koliko je tega, nimajo.

Pri izvajanju delavnic o varni rabi interneta na osnovnih in srednjih šolah, pa so opazili, da se s tem najstniki srečujejo od sedmega razreda dalje, največ tega pa je pri srednješolcih. “Po naših izkušnjah je to najbolj razširjeno med najstniki v prvih in drugih letnikih srednje šole, se pa pojavlja že v osnovni šoli, v določenih primerih tudi že v šestem razredu,” pravi.

Menegalija poziva k previdnosti vseh: "Preden se postaviš pred spletno kamero, preden pošlješ svojo fotografijo znani ali neznani osebi, še enkrat dobro premisli! Pomisli na vse možne posledice, pomisli na svojo prihodnost, saj s potrditvijo prenosa nimaš več nadzora nad fotografijo.”

Dva nova priročnika

Na številnih slovenskih šolah v mesecu februarju, ki ga že več let obeležujemo kot mesec varne rabe interneta, potekajo različne aktivnosti, s katerimi učence in dijake osveščajo o prijazni in varni rabi interneta in mobilnih naprav. V ta namen so na slovenski točki osveščanja o varni rabi interneta SAFE.SI pripravili spletni paket gradiv za delo z učenci, ki ga je naročilo več kot 215 šol. Prav tako so pripravili plakat za osnovne in srednje šole, s katerim skušajo mlade opozoriti na posledice pošiljanja razgaljenih slik. Plakat mlade spodbuja k premisleku, preden pošljejo takšno fotografijo ter jih poziva, da naj rečejo sekstingu ne.

Na točki osveščanja o varni rabi interneta SAFE.SI so letos posebno pozornost posvetili tudi učiteljem in ravnateljem. Pripravili so dva nova priročnika, ki bosta v pomoč pri reševanju težav pri uporabi interneta in mobilnih naprav, s katerimi se na šolah srečujejo. Prvi priročnik je namenjen učiteljem in obravnava medvrstniško nasilje na spletu. Drug priročnik, z naslovom Problematika spletne varnosti v šolah – smernice za vodstva šol, pa je namenjen vodstvom šol. V njem dr. Benjamin Lesjak z Inštituta za pravne rešitve informacijske družbe Maribor obravnava problematiko odzivanja šol v primeru spletnih incidentov in svetuje, kako v teh primerih ravnati. Priročnika sta dosegljiva na spletni strani www.safe.si.

anja.scuka@zurnal24.si