Kot so sporočili iz Unicefa, njihove 15-letne izkušnje z varnimi točkami kažejo, da otroci potrebujejo dodatno spodbudo pri iskanju pomoči, zato jih ob začetku šolskega leta vabijo, da točke obiščejo, ko še niso v stiski. Mogoče lahko pridejo povedati kakšen vic ter tako spoznajo ljudi, ki so jim pripravljeni pomagati, saj bo tako v primeru stiske iskanje pomoči lažje, je prepričan izvršni direktor Unicefa Slovenija Tomaž Bergoč.
Varne točke so posebej označeni javni prostori, kot so mladinski centri, policijske postaje, lekarne, knjižnice, zavarovalnice, banke, cvetličarne in trgovine, ki so prostovoljno pripravljeni nuditi pomoč otrokom in mladostnikom v stiski. V njih deluje skupaj že več kot 1300 posebej za ta namen usposobljenih prostovoljcev, ki otrokom priskočijo na pomoč. Označene so s posebno nalepko, smejočo se hišico, ki je nameščena na vidnem mestu ob vhodu.
Medvrstniško nasilje, nadlegovanje, družinski spori
Lani so v varnih točkah našteli 43 obiskov otrok, ki so se znašli v resnejših težavah, ko so morale posredovati strokovne službe, kot so šola, policija ali center za socialno delo, saj so primeri vključevali medvrstniško nasilje, nadlegovanje ali družinske spore. V več kot 150 primerih pa so se otroci znašli v manjših težavah, ki so jih lahko rešili na varnih točkah brez posredovanja strokovne pomoči.
Včasih otroci varne točke obiščejo, ker potrebujejo prijazen pogovor ali zgolj iz radovednosti, kako je točka videti. Od leta 2003, odkar obstajajo varne točke v Sloveniji, na Unicefu beležijo tudi primere suma spolnih zlorab in več primerov medvrstniških .
Kot so poudarili, ima vsak otrok pravico do življenja brez nasilja. "V Unicefu Slovenija verjamemo, da mora biti vsak otrok zaščiten pred zlorabo, zanemarjanjem, nasiljem in izkoriščanjem. Varno okolje za naše otroke pomeni varno in srečnejše odraščanje. Varne točke predstavljajo korak odločnejšega boja proti nasilju nad otroki," meni Bergoč.
