Visoke temperature preko 35°C tako kot ljudem in živalim, škodijo tudi naši zelenjavi na vrtu. Kdaj in kako zalivati in seveda kako v teh dneh zaščiti pridelek, v katerega ste nekateri vložili že veliko truda, smo se pogovarjali s Kristino Ugrinović s Kmetijskega inštituta Slovenije.
Zakaj ne smemo rastlin zalivati v vročini, na soncu?
Zalivanje ob močnem soncu in visokih temperaturah ni tako učinkovito kot v času, ko so rastline še ohlajene, kar pomeni zgodaj zjutraj. Kadar zalivamo v vročini, se izgubi več vode. Ob močnem soncu rastlin ne zalivamo po listih, saj kapljice na listih delujejo kot leče in pride do ožigov.
Kdaj jih je najbolje zaliti in koliko vode pri tem uporabiti?
Najbolje je zalivati zgodaj zjutraj. Zalijemo temeljito, toliko da se navlažijo tudi spodnje plasti tal – to najlažje preverimo z motiko ali lopato. Ni nujno, da zalivamo vsak dan, bolje na dva ali tri dni in takrat bolj izdatno, vendar ne z več kot cca 20 litri vode na kvadratni meter. Prevelikih količin vode namreč tla ne morejo zadržati. Zalivamo počasi, da tla vodo sproti vpijajo in da ta ne odteka po površini.
Kako pravzaprav zaščititi vrtnine pred pripeko; solato paradižnik, kumare, fižol, tudi krompir, skratka vrtnine, ki sedaj najbolj uspevajo?
Prav veliko ne moremo storiti. Z zalivanjem rastline oskrbimo z vodo, vročini pa se bolj težko izognemo. Nekoliko pomaga oroševanje rastlin, s čimer rastline nekoliko hladimo, vendar pa je to priporočljivo narediti v jutranjih urah, po rastlinah ne zalivamo v močnem soncu. Če je mogoče, naj voda ne bo preveč mrzla. Kjer je to mogoče izvesti pomaga tudi senčenje rastlin z mrežo, ki jo nato, ko bo močno sonce popustilo, odstranimo. Če gojimo rastline v zaščitenem prostoru, lahko nanesemo tudi apneni belež, tudi tega bo potrebno, ko te razmere minejo, odstraniti.
Najbolje je zalivati zgodaj zjutraj. Zalijemo temeljito, toliko da se navlažijo tudi spodnje plasti tal – to najlažje preverimo z motiko ali lopato.
Je treba v tem času kaj pogosteje pleti vrt?
Plevele z vrta odstranjujemo sproti, ne le ob takih razmerah kot so sedaj, saj plevelne rastline z gojenimi tekmujejo za prostor, vodo in hranila. Če so tla zbita ali zaskorjena jih je dobro površinsko zrahljati, da prekinemo kapilare in zmanjšamo izhlapevanje vode iz tal. Pri takih opravilih pazimo, da se sami preveč ne izpostavimo vročini.
Kako je s škodljivci v tem času, katerih je največ in kako jih odstraniti?
Med škodljivci zelenjadnic, ki jim vroče in suho vreme še posebej prija, so pršice, tripsi in bolhači. Predvsem s pršicami in tripsi je letos že tako ali tako veliko težav. Hitro razmnoževanje naštetih škodljivcev lahko na vrtu nekoliko omilimo z oroševanjem rastlin in to tudi s spodnje strani listov, saj jim vlaga ne ustreza.
Katere rastline so najbolj občutljive na vročino in kaj je pomembno?
Med zelenjadnicam visoke temperature še najbolje prenašajo plodovke, vendar pa so tudi zanje, še posebej če jih gojimo v zaščitenih prostorih, sedanje temperature previsoke.
Zaradi visokih temperatur in močnega sončnega sevanja na listih in plodovih nastajajo ožigi, zaradi motenj pri preskrbi z vodo in visokih temperatur se pojavljajo poškodbe zaradi pomanjkanja kalcija, pri visokih temperaturah se zmanjša fotosinteza in s tem rast rastlin. Pri temperaturah nad 30 stopinj Celzija pri večini gojenih vrst začnejo odpadati cvetovi in plodiči, še posebej je občutljiv fižol, tudi pri paradižniku je ob takih temperaturah oploditev slaba. Težave so tudi pri presajanju nekaterih jesenskih solatnic.
vanda.levstik@zurnal24.si
