Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so po testiranju 11 vzorcev cvetličnega medu, kupljenih pri različnih trgovcih po Sloveniji ugotovili, da je najboljši prav slovenski med. "Rezultati vzorcev slovenskega medu tudi nakazujejo, da je slovenski med potencialno bolj svež od medu, ki pripotuje od daleč, potrošniki pa so mu dali višjo oceno za okus v tako imenovanem slepem testiranju."
Vsi vzorci so skladni z zakonodajo, potvorb niso odkrili, čeprav potrošnik pogosto ne more razbrati, od kod točno je med. Na ZPS se zato zavzemajoo za natančno poimenovanje porekla, torej da proizvajalci namesto obstoječih oznak vedno natančno navedejo vse države, od koder prihaja med.
Kaj so preverili v laboratoriju
Všečnost slovenskega medu potrdili z dodatnim testom
Povprečen Slovenec poje okrog kilogram medu na leto, kar nas uvršča med največje evropske porabnike. Na ZPS so zato k testiranju povabili tudi potrošnike in jih povprašali o všečnosti vzorcev. "Slovenski med je dobil tako najvišjo hedonsko oceno v slepem testiranju, všečnost slovenskega medu pa je bila potrjena dodatno s testom, v katerem smo potrošnike prosili, da izberejo med, ki jim je najbolj všeč, in tistega, ki jim je najmanj," navajajo na ZPS. Dodajajo, da je med enastimi vzorci bil na ta način največkrat izbran za najboljšega prav slovenski med.
Največ medu iz Nemčije in Hrvaške
ZPS pojasnjuje, da sta največji proizvajalki medu na svetu Kitajska in Argentina, čeprav ga sami porabita le majhen delež in ga večino izvozita. Največ medu pride v Slovenijo iz Nemčije in s Hrvaške.
ZPS: "Uživanje medu se odsvetuje otrokom do dopolnjenega prvega leta starosti, saj lahko med vsebuje bakterijo Clostridium botulinum, ki pomeni tveganje za razvoj botulizma pri dojenčkih."
Če je ves med iz ene države, se mora poreklo označiti z navedbo države. Če med izvira iz več kot ene države, ga lahko proizvajalec namesto z natančno navedbo vseh držav opremi le z eno od naslednjih oznak: "mešanica medu iz držav članic EU", "mešanica medu iz držav, ki niso članice EU" ali "mešanica medu iz držav članic EU in držav, ki niso članice EU". Ob sprejemanju zakonodaje so tako označevanje dosegli prav proizvajalci in trgovci, z argumenti, da celotna navedba zavzame preveč prostora.
Za natančno navajanje porekla
"Poreklo medu je za potrošnika najpomembnejša informacija pri izbiri, zato menimo, da bi morali biti vsi izdelki, tudi če gre za mešanico, označeni z navedbo vseh držav, iz katerih je med, po padajočem vrstnem redu," izpostavlja Anja Bolha, ki dodaja, da se na zvezi zavzemajo za natančno poimenovanje porekla. "Želimo, da namesto obstoječih oznak proizvajalci vedno natančno navedejo vse države, iz katerih prihaja med v mešanici. Za natančno označevanje se zdaj zavzemajo tudi večji slovenski pridelovalci in polnilci pod okriljem Čebelarske zveze Slovenije, ki je na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS poslala pobudo za jasno označevanje porekla."
Zato dojenčku ne dajemo medu
Po vsem tem na ZPS svetujejo, da uživajte čim bolj svež, lokalno pridelan med, ki ni bil izpostavljen dolgim transportnim potem in neznanim pogojem skladiščenja. Sicer vam še svetujejo:
- Medu ne dodajajte v vroč čaj. Višja temperatura poškoduje ali izniči nekatere naravno prisotne zaščitne snovi (encimi, vitamini) v medu, zato ga ne dodajamo vročim napitkom (npr. čaju ali kavi), dokler se ne ohladi na vsaj 40 °C. Pozitivne lastnosti medu se uničijo tudi, če ga uporabljamo pri peki za slajenje peciv.
- Ne pretiravajte s količino medu. Zaradi velike vsebnosti sladkorja je med energijsko bogato živilo s približno 330 kcal na 100 gramov. Za zdravega odraslega s povprečnimi potrebami je priporočeno uživanje največ tri do štiri čajne žličke, za otroka pa do dve čajni žlički na dan, ob pogoju, da nismo zaužili dodatnih sladkorjev s hrano in pijačami.
- Uživanje medu se odsvetuje otrokom do dopolnjenega prvega leta starosti, saj lahko med vsebuje bakterijo Clostridium botulinum, ki pomeni tveganje za razvoj botulizma pri dojenčkih.
- Med shranjujemo pri sobni temperaturi v temnem prostoru, s tem najdlje ohranimo barvo in arome. Optimalna temperatura za shranjevanje je med 18 in 24°C, vseeno bo med po določenem času kristaliziral.
- Prodaja v trgovini je ustrezno nadzorovana, jasno je, kako mora biti opremljen kozarec medu. Ko kupujete neposredno pri čebelarju, naj vam pred nakupom omogoči, da med tudi poskusite. Označbe kakovosti, kot sta "Zaščitena označba porekla" in "Zaščitena geografska označb" so dodatno jamstvo, da se kakovost takega medu redno spremlja.
dezurni@zurnal24.si
