Tik pred božičem je v Sloveniji odjeknila odločitev Ustavnega sodišča, ki je odpravilo prepoved dodatnega dela zdravnikov zunaj javne zdravstvene službe. Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost v lani aprila sprejetem zakonu o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) odpraviti v enem letu. Do takrat se uporablja prejšnja ureditev, kot je veljala pred sprejetjem zakona. To v praksi pomeni, da lahko zdravniki, ki so sicer zaposleni v javnem sektorju, še vedno popoldne delajo tudi pri zasebnikih. Prav tako se ne uporablja prehodna določba novele, da soglasja javnim zdravstvenim delavcem ostanejo v veljavi največ 12 mesecev od uveljavitve novele.
Preverili smo, koliko zdravnikov je zaradi sprejete omejitve, ki je neustavna in zdaj ne velja več, že odšlo iz javnega sektorja.
Operacija v UKC Ljubljana
Koliko zdravnikov bi lahko zaradi vladnih ukrepov iz javnega sektorja še odšlo, ni mogoče ugotoviti, pravzaprav ni jasno tudi, koliko jih je že odšlo. Zakon o zdravstveni dejavnosti namreč ni uraden razlog za odpoved, razloga za odpoved ni treba navajati, zdravstveni zavodi praviloma navajajo, da so zdravniki odšli "na lastno željo".
Zato smo preverili, koliko zdravnikov je od aprila, ko je bila novela sprejeta, zapustilo naše javne bolnišnice, o tem smo povprašali tudi dva največja zdravstvena domova.
Težave v Zdravstvenem domu Maribor
Da so jim zdravniki odšli zaradi vladnih ukrepov, so bili še najbolj jasni v Zdravstvenem domu Maribor. Odpoved so dali trije, dermatologinja, kardiologinja in oftalmolog. "Neformalno lahko ocenimo, da so doslej trije specialisti podali odpoved neposredno zaradi vpliva zakona," so nam ob tem pojasnili.
Dodajajo, da jim vsak odhod zanje predstavlja velik organizacijski izziv, saj morajo z obstoječimi kadri izpolnjevati dogovorjene programe z ZZZS. "Trenutno primanjkljaj kratkoročno pokrivamo s pripravljenostjo ostalih nosilcev, ki so začasno prevzeli dodatno delo. Na dolgi rok pa iščemo kadrovske rešitve in nove zaposlitve, saj z obstoječimi obremenitvami kadra ni mogoče trajno nadomeščati izpadov," dodajajo.
Posledice so tu
"Posledice se najprej odražajo v povečanem pritisku na preostale nosilce programov. Kadar ni dosežen zadosten obseg prvih oziroma celotnih pregledov, ZZZS ne prizna in ne plača vseh opravljenih storitev nad programom. To pomeni, da lahko izpad nosilcev neposredno vpliva na obseg plačanega programa ter posledično na dostopnost storitev za paciente."
"Če obstoječi kadri dolgoročno ne bodo mogli ohranjati vseh programov, lahko pride do zmanjšanja števila terminov, daljšanja čakalnih dob ter zmanjšane dostopnosti predvsem pri tistih specialističnih dejavnostih, kjer imamo najmanj nosilcev. Posebej izstopa dermatologija," posledice zaradi odhodov treh specialistov pojasnjujejo v ZD Maribor.
Zdravstveni dom Ljubljana
O odhodih smo povprašali tudi naš največji zdravstveni dom, ZD Ljubljana, kjer jih, kot so nam odgovorili, zaradi uveljavitve zakona o zdravstveni dejavnosti ni zapustil noben zdravnik. "Od sprejetja zakona je odšlo 13 zaposlenih, pri čemer ti odhodi niso bili povezani s soglasji za delo pri zunanjih izvajalcih. Večinoma so odšli zaradi upokojitve in izteka pogodbe za določen čas. Odšli so večinoma zobozdravniki, potem družinska medicina, pediater, radiolog," so zapisali.
UKC Maribor: 12 zdravnikov odšlo na lastno željo
Univerzitetni klinični center Maribor je po uveljavitvi Zakona o zdravstveni dejavnosti zapustilo 18 zdravnikov specialistov, od tega se jih je tretjina upokojila, preostalim je delovno razmerje prenehalo na lastno željo.
Zakaj natanko so ti preostali specialisti odšli, v mariborskem kliničnem centru ne navajajo, so pa nam odgovorili, da so jih v zadnjih mesecih zapustili zdravniki različnih specialnosti; plastične in rekonstrukcijske kirurgije, radiologije, otorinolaringologije, torakalne kirurgije, pediatrije, gastroenterologije, interne medicine, nevrologije, anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine, psihiatrije, urologije, splošne kirurgije. "UKC Maribor si bo še naprej prizadeval ohraniti obstoječe število specialistov in ga nadgraditi z zaposlitvijo specializantov, ki bodo zaključili specializacijo za potrebe zavoda, kar bo omogočilo dvig realizacije dogovorjenih storitev in programov," so nam odgovorili iz UKC Maribor.
UKC Maribor
SB Jesenice, težave na radiologiji
Od začetka sprejetja zakona je v SB Jesenice prekinilo delovno razmerje šest zdravnikov specialistov - dva radiologa, dva kirurga, en nevrolog in anesteziologinja.
Specialistka radiologije, ki je bila pri njih zaposlena za polovičen delovni čas, si je novo službo poiskala pri koncesionarju v regiji, ki izvaja radiološke storitve. Mlad specialist radiologije je z decembrom prav tako dal odpoved oziroma se je takoj po končanem specialističnem izpitu zaposlil pri istem koncesionarju na področju radiologije v njihovi regiji. "Omenjeno nam povzroča kar precej težav pri zagotavljanju nujnega zdravstvenega varstva na področju radiologije, saj kljub intenzivnemu vlaganju v izobraževanje novega kadra na področju radiologije le -tega ne uspemo pridobiti ali ohraniti. Kljub številnim poslanim dopisom in prošnjam za pomoč, naslovljenim na javne zdravstvene zavode in koncesionarje, je odziv žal zelo omejen," so nam pojasnili v SB Jesenice.
Sicer je maja to bolnišnico zapustil tudi specialist abdominalne kirurgije, ki je bil pri njih zaposlen za 40 odstotkov. "Njegov odhod se pozna predvsem pri izobraževanju in učenju mlajših generacij kirurgov."
Z novim letom jim je iz SB Jesenice odšel tudi kirurg specialist splošne kirurgije. "Delo na kirurškem oddelku bo z nekaterimi prilagoditvami potekalo normalno, prehodno bo lahko prišlo do tega, da bodo preostali zaposleni kirurgi začasno bolj obremenjeni tako pri delu v operacijski dvorani, pri dežurstvu, ambulantnem delu in delu na oddelku. Verjamemo pa, da se bo stanje v letu 2026 stabiliziralo."
Nevrolog, ki je bil pri njih zaposlen 20-odstotno, po uveljavitvi novele na ta način ni mogel biti več zaposlen. Opravljal je ambulantno nevrološko dejavnost. "Njegov odhod bi lahko pomenil prehodno podaljšanje čakalne vrste za pregled pri nevrologu in za opravljanje EMG preiskav ter konziliarnih pregledov hospitaliziranih pacientov. Po razgovorih in upoštevanju novele ZZDej smo ga ponovno zaposlili po podjemni pogodbi, tako da je sedaj ponovno vključen v ambulantno delo in opravljanje EMG preiskav," so nam odgovorili v SB Jesenice.
Anesteziologinja je dala odpoved iz osebnih razlogov in ne v povezavi z novim zakonom, že pred sprejemom zakona. Konec aprila 2025 je glede na pričakovane spremembe podala odpoved specialistka dermatologije, ki se je zaposlila pri zasebniku. "Njen odhod smo pričakovali in že sočasno zaposlili novo specialistko dermatologinjo, ki nadaljuje njeno delo pri nas," še pravijo v SB Jesenice.
Iz Splošne bolnišnice Izola so od sprejetja zakona izgubili specialista urgentne medicine, interne medicine in nefrologije. Po uveljavitvi zakona o zdravstveni dejavnosti ni noben zdravnik zapustil brežiške, murskosoboške bolnišnice, prav tako ptujske. Gre za bolnišnice, ki so se, poleg UKC Maribor in SB Jesenice odzvali na naša vprašanja.
Na Ptuju pravijo, da je od konca maja 2025 pogodbo odpovedal en zdravnik radiolog in en zdravnik splošne medicine, ki je bil zaposlen za krajši čas od polnega. Z novim letos se je en zdravnik zaposlil v dveh javnih bolnišnicah, v njihovi in v drugi bolnišnici, so nam pojasnili.
Tudi v Murski Soboti odhodov zdravnikov, ki bi bili posledica vladnih ukrepov, ne beležijo. "Delovno razmerje je od uveljavitve novele prenehalo dvema zdravnikoma specialistoma, pri čemer se je eden zaposlil v drugem javnem zavodu. Zaposlili smo dva nova zdravnika," odgovarjajo.
UKC Ljubljana: 80 zdravnikov in zobozdravnikov več kot leta 2021
UKC Ljubljana je v četrtek poslal sporočilo za medije, v katerem navaja, da število zaposlenih zdravnikov in zobozdravnikov zadnjih sedem let vsako leto raste. Lani je bilo tako v UKC Ljubljana 80 zdravnikov in zobozdravnikov več kot v letu 2021.
"Odhodi zdravnikov v letu 2025 ne odstopajo navzgor od števila odhodov v primerjavi s preteklimi leti in predstavljajo povsem običajno fluktuacijo. V letu 2025 je iz UKCL odšlo v celem letu skupno 38 zdravnikov, od tega se jih je okoli 10 upokojilo, dva pa sta žal umrla. V odstotkih je število zdravnikov, ki so odšli, glede na vse zaposlene zdravnike (fluktuacija) predstavljalo le 2,4 odstotka. UKC Ljubljana ima tako med zdravniki bistveno nižjo fluktuacijo, kot je tista, ki se označuje za običajno in normalno fluktuacijo in znaša med 5 – 7 odstotki," so navedli.
"Odhod treh ortopedov, ki v glavnem opravljajo artroskopske operacije, obžalujemo. Vendar pa delo poteka in bo potekalo naprej nemoteno. Na Ortopedski kliniki je zaposlenih 30 zdravnikov, od tega 8 specializantov. Poleg Ortopedske klinike ima UKCL močno razvit oddelek na travmatologiji, kjer deluje 10 specialistov, ki prav tako opravljajo artroskopske operacije," so zapisali.
dezurni@styria-media.si
Naj grejo k zasebnikom, cimhitreje, ministrstvo pa naj tem “zasebnikom” takoj vzame koncesije. Bomo videli koliko zasa bo trajala ljubezen med profiterji?
Odsli so koristolovci, kar je dobro. Vec jih bo, slabse bo zanje (konkurenca). In pozabljajo se nekaj - vsi ti privat dohtarji itak niso nikogar zdravili, samo diagnostiko delajo. Kmalu jih bo prevec. Ljudje imamo vedno manj denarja in privat… ...prikaži več biznis ne bo vec tKo cvetel. Se jokali bodo, da bi prisli nazaj.
Іščeš dеkle za eno nоč💋? Dоbrоdоšli -> www.sex21.fun