Da se je delo v letošnjem letu na Kliniki Golnik obrnilo na glavo, potrdi pomočnica direktorja zdravstvene nege Katja Vrankar, ki v tem času najbolj pogreša bolniške oddelke in normalne delovnike. Pogosti prihodi reševalnih vozil in nujnih primerov so postali stalnica v gorenjski kliniki. Dela je veliko, od njega pa se je težko ločiti tudi v prostem času, pravi.
Najtežje pa je, da je zaradi zaščitne opreme drugačna in bolj otežena tudi komunikacija z bolniki, ki jim pomeni veliko. "Usta, ki so prej sporočala več kot besede, zakriva zaščitna maska, del obraza zakrivajo vizir ali očala. Oči in usta sporočajo manj, kot bi človek želel izraziti s pogledom in nasmehom," nazorno opiše.
V naši kliniki trenutno delo poteka tako na oddelkih, namenjenih zdravljenju bolnikov s koronavirusno okužbo, kot tudi na bolniških oddelkih, kjer se zdravijo bolniki, ki v naši kliniki glede na njihovo diagnozo potrebujejo zdravstveno obravnavo.
Vzpostavljena imamo dva covid bolniška oddelka, tj. 60 bolniških postelj, in covid oddelek za intenzivno terapijo in nego s trenutno 12 bolniškimi posteljami. Poleg tega poteka tudi delo na treh bolniških oddelkih in v posameznih ambulantah. Ohranili smo dejavnosti, ki so za bolnike nujne, zaradi odprtja covid oddelkov pa smo bili primorani skrčiti število bolniških postelj.
Vas skrbi, kaj bo z ostalimi zadevami v vaši bolnišnici, ki so sedaj postavljene na stranski tir, po normalizaciji stanja?
Nujne ambulantne dejavnosti bo težko nadomestiti.
Kakšno stanje trenutno vlada v vaši bolnišnici? Je med bolniki moč čutiti paniko, strah?
Če stopite skozi glavni vhod v našo kliniko, je trenutno stanje popolnoma drugačno kot v običajnih razmerah. Več je prihodov reševalnih vozil in nujnih sprejemov. V Urgentni ambulanti, ki je podaljšana v sivo cono, kjer bolniki čakajo na izvide brisov in napotitev na hospitalizacijo, ne glede na uro medicinske sestre in zdravniki v popolni zaščitni opremi obravnavajo bolnike. V laboratorijih delajo neprekinjeno, da so izvidi čimprej dostopni. Na covid bolniških oddelkih je veliko sprejemov bolnikov, nekateri bolniki so v res slabem stanju.
Kaj pa med zaposlenimi?
Delo zdravstvenega osebja je bolj naporno. Hodniki večinoma samevajo, ni množice bolnikov, ki sicer prihajajo na ambulantne preglede, in njihovih spremljevalcev, ni obiskovalcev, zaposleni in bolniki pa se zadržujejo po bolniških oddelkih in svojih enotah.
S kakšnimi mislimi vsakodnevno odhajate na delo in se z njega vračate? Lahko doma sploh povsem odmislite, kaj se trenutno dogaja pri nas?
V mislih sem tudi doma večino časa 'prisotna' v službi. Težko odmislim, ker vem, da nekateri ostajajo v službi, in da je delo v tem času za vse naporno. Razlog nenehne 'povezanosti' je tudi stalna komunikacija preko telefonov in elektronske pošte.
Med zaposlenimi je prisoten strah pred novimi okužbami ter dodatnimi obremenitvami zaposlenih, ki ostajajo na delu zaradi bolniških odsotnosti. Skrbi me, da se situacija ne bo tako hitro začela umirjati, kot pričakujemo.
Kako se je v zadnje pol leta spremenilo vaše delo? Kaj iz obdobja pred epidemijo najbolj pogrešate?
Delo se je zares zelo spremenilo. Največ se ukvarjamo s spremembami pri organizaciji dela, z vzpostavitvijo bolniških oddelkov in s formiranjem novih timov. Veliko je sprememb, na katere se niti nimamo časa pripravljati. Zgodijo se na podlagi ukrepov in na podlagi situacije, na katero smo se dolžni odzvati za dobro bolnikov. Spremembe terjajo veliko prilagajanja zaposlenih. Iz obdobja pred epidemijo najbolj pogrešam bolniške oddelke in time v njihovi pravi sestavi, normalne delovnike, ker vem, da si tudi zaposleni tega želijo.
Poleg zdravstvenega posredovanja je delo medicinskih sester pomembno tudi z vidika osebnega stika, ki ga bolniki potrebujejo. V intervjuju za Gorenjski glas ste dejali: "Bolniki velikokrat povedo, da so zadovoljni, da smo v njihovi bližini, da ne zapuščamo oddelka, da se počutijo varni." Ali opažate, da pomanjkanje stika trenutno vpliva na psihično stanje bolnikov? Koliko pozornosti lahko sedaj, ko imate veliko dela, sploh namenite vsakdanjim pogovorom z bolniki?
Po odpustu se bolniki vračajo na kliniko na ambulantne preglede. Hvaležni so. Iskreno povedo o njihovem doživljanju hospitalizacije in o odnosu zdravstvenega osebja. Zagotovo gre za pomanjkanje stika z bolniki, saj gre za drugačno organizacijo dela. Z bolniki dela manj zdravstvenega osebja, ki do njih pristopa v zaščitno-varovalni opremi. Tudi na navadnih bolniških oddelkih sta obvezna zaščitna maska in vizir. Komunikacija je drugačna, otežena. Usta, ki so prej sporočala več kot besede, zakriva zaščitna maska, del obraza zakrivajo vizir ali očala. Oči in usta sporočajo manj, kot bi človek želel izraziti s pogledom in nasmehom.
Delo medicinskih sester je mnogokrat spregledano in premalo cenjeno. V takšnih situacijah, kot je letošnja, pa se je vaše delo izkazalo za še kako pomembno. Vas boli podcenjujoč odnos s strani stroke do vašega dela, ki se odraža tudi pri neustreznem plačilu?
Delo medicinskih sester nikakor ni spregledano, res pa je, da je na očeh javnosti najpogosteje takrat, kadar apeliramo na izboljšanje pogojev dela ali zvišanje plačila za naporno delo. Plačilo medicinskih sester je glede na zahtevnost in odgovornost, ki ju nosimo, absolutno podcenjeno. V zdravstveni negi veliko poudarka dajemo formalnemu in neformalnemu izobraževanju. Večji problem je, da nas politika v smislu javne uprave ukalupi v določene tokove in zato ne prepozna naših specifik. Hkrati nam onemogoči prilagajanje na situacije, kakršna je letošnja.
Neustrezno plačilo ni samo problem zdravstvene nege. Je problem več poklicev v naši državi. To je postal takšen problem, da si politika zatiska oči pred tem in se odloča samo o sprotnem gašenju težav.
Dobrodelne akcije z deljenjem hrane zdravstvenim delavcem na covid oddelkih, ki so trenutno preplavile Slovenijo in jo povezale, so še enkrat pokazale, da lahko tudi tako razdvojena država stopi skupaj. Kaj vam tovrstne akcije pomenijo? Vam veliko ljudi pove, da ceni vaše delo?
Tovrstne akcije zaposlenim pomenijo veliko. Da so v dvanajstih urah deležni brezplačnega toplega obroka, je neprecenljivo, prav tako donacije sadja in napitkov. To je lepa gesta tistih, ki cenijo naš trud. To je najbolj pristna donacija, saj se donatorji ponudijo sami, kdor lahko. Te akcije pomenijo dobrodošlo pozornost za tiste, ki se trudijo.
Vsako dramatiziranje jim pride prav. Res, da so preobremenjeni, morda jih je premalo, a ko je vojna, je vojna za vse, in ni čas za jamranje. Za vse ostalo se obrnite na zgornico in go.Ažman. Že nekaj časa je tam… ...prikaži več nenavadno tiho. Molk pove vse.
Jebite se pizde lažnjive in to lažete v imenu slovenske fašistične okupacijske vlade.
Če b bilo res tako kot pravijo, potem bi po Ljubljani dnevno slišal vsaj 10x sireno oz. reševalno vozilo, tako pa na vsake kvatre 1x slišim.!!!