Najbolj zaskrbljujoči so bili rezultati vrednotenja z upoštevanjem strožjih priporočil mednarodnega Združenja za endokrinologijo, ki kažejo, da je bilo v obdobju zime z vitaminom D optimalno preskrbljenih manj kot pet odstotkov odraslih v Sloveniji.
Pandemija stanje še poslabšala
"Drugi november obeležujemo kot svetovni dan vitamina D, s ciljem zmanjševati pomanjkanje tega za zdravje zelo pomembnega vitamina. Ob pandemiji korona virusa je to še toliko bolj aktualno, saj nacionalne raziskave kažejo, da kar okrog 80 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenje v jesensko-zimskem obdobju ni zadostno preskrbljenih z vitaminom D, čeprav ima le-ta med drugim zelo pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema," sporočajo iz Inštituta za nutricionistiko - Nutrisa.
Medtem, ko je poleti potrebe telesa po vitaminu D možno pokriti že s krajšo zmerno izpostavljenostjo soncu, jeseni in pozimi ključni vir vitamina D predstavlja prehrana.
Nutris
Pojasnjujejo, da je bilo to področje v Sloveniji pred nedavnim raziskovano v nacionalni raziskavi NUTRIHEALTH, raziskave pa se nadaljujejo v okviru raziskovalnega projekta »Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D«, ki ga vodijo na Inštitutu za nutricionistiko: "Preliminarni rezultati nakazujejo, da je preskrbljenost z vitaminom D v letošnjem letu še slabša kot lani, kar bi lahko bila posledica spremenjenega življenjskega sloga prebivalcev po izbruhu novega korona virusa."
Optimalno preskrbljenih manj kot pet odstotkov
Vitamin D je ključen za normalno delovanje človeškega telesa. Dobro je poznano, da je pomemben za zdravje okostja, precej manj pa je javnosti znano, da je ključen tudi za delovanje imunskega sistema. V Nutrisu pojasnjujejo, da vitamin D lahko nastaja v človeški koži, kadar je le-ta dovolj časa izpostavljena dovolj intenzivni sončni svetlobi. Tekom poletja potrebe po vitaminu D pokrijemo že s krajšo zmerno izpostavljenostjo soncu, npr. s 15-minutnim sprehodom, če so soncu izpostavljene vsaj roke in obraz. Nasprotno pa v jesensko-zimskem obdobju zaradi nizke intenzitete sončnih žarkov tvorbe vitamina D v koži skorajda ni, zato je potreben ustrezen prehranski vnos.
Preskrbljenost odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D je bila raziskana v okviru nacionalno reprezentativne raziskave Nutrihealth. "V raziskavi smo preskrbljenost z vitaminom D določali z analizo vzorcev krvi pri 280 odraslih, starih med 18 in 74 let. Ugotovili smo velike razlike pri preskrbljenosti odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D v različnih letnih časih. Med novembrom in aprilom kar okoli 80 odstotkov odraslih ni bilo zadostno preskrbljenih z vitaminom D, skoraj 40 odstotkov pa je imelo celo hudo pomanjkanje. Še bolj zaskrbljujoči so bili rezultati vrednotenja z upoštevanjem strožjih priporočil mednarodnega Združenja za endokrinologijo, ki kažejo, da je bilo v obdobju zime z vitaminom D optimalno preskrbljenih manj kot pet odstotkov odraslih, " je opisal vodja raziskave Nutrihealth prof. dr. Igor Pravst. Rezultati raziskave so bili letos objavljeni v ugledni znanstveni reviji Nutrients.
Raziskovali vpliv dodajanja
Raziskovanje tega pomembnega področja se nadaljuje v okviru aplikativnega raziskovalnega projekta »Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D pri odraslih prebivalcih«, ki ga vodi Inštitut za nutricionistiko.
"V prvem sklopu projekta smo preverjali učinkovitost dodajanja vitamina D pri odraslih, ki niso bili optimalno preskrbljeni s tem vitaminom. Raziskovali smo vpliv dodajanja 25 µg (1000 IU) vitamina D3 v različnih farmacevtskih oblikah. Ugotovili smo, da je bolj kot farmacevtska oblika pomembna količina zaužitega vitamina D. Velik vpliv na učinkovitost dodajanja je imel predvsem indeks telesne mase – ljudje s prekomerno telesno težo potrebujejo večje odmerke vitamina D," pojasnjuje vodja projekta izr. prof. dr. Katja Žmitek iz Inštituta za nutricionistiko in Visoke šola za storitve. Tudi ti rezultati so bili letos že objavljeni v znanstveni reviji Nutrients.
Projekt se nadaljuje z raziskovanjem sezonskih nihanj v preskrbljenosti z vitaminom D ter iskanju povezav z življenjskim slogom. "V letih 2019 in 2020 smo preko 300 udeležencem raziskave določili zimsko in poletno preskrbljenost z vitaminom D. Letošnje poletje smo zaznali znatno manjšo preskrbljenost z vitaminom D, kot lani," opozarja dr. Žmitkova.
Pravi, da razloge za to še preučujejo, kot možen in verjeten razlog pa je, da so bili zaradi t.i. »korona ukrepov« udeleženci raziskave letošnje poletje manj izpostavljeni soncu, na primer krajšega oziroma drugačnega dopusta: "Pri posameznikih, kjer je poleti pridobljena zaloga vitamina D letos še nižja od lanske, bo jeseni do pomanjkanja lahko prišlo hitreje oz. v večjem obsegu, kot prejšnja leta".
Slabša odpornost proti virusnim okužbam dihal
Najpomembnejše prehranske vire vitamina D v uravnoteženi prehrani predstavljajo predvsem različna živila živalskega izvora, npr. ribe, jajca, rastlinska živila pa ga vsebujejo predvsem, kadar gre za obogatene izdelke.
"Vendar pa glede na epidemiološke podatke večina prebivalcev Slovenije s prehrano ne uspe pokriti potreb telesa po vitaminu D, saj živila večinoma vsebujejo razmeroma malo tega vitamina, tistih nekaj živil z več vitamina D, pa pojemo precej malo. Preliminarni rezultati raziskav kažejo, da Slovenci v povprečju dnevno zaužijemo približno 3-4 mikrograme vitamina D, pri čemer pa ga zdravi odrasli potrebujejo vsaj 20 mikrogramov," pravi prof. dr. Igor Pravst. Dodaja, da zaradi te razlike v obdobju jeseni in zime, ko telo vitamina D ne more tvoriti samo, pri mnogih prebivalcih pride do pomanjkanja.
Pomanjkanje vitamina D se med drugim odraža v slabši naravni odpornosti, prirojeni imunosti, proti akutnim, virusnim, okužbam dihal.
"V obdobju pandemije COVID-19 pa je pomembno izpostaviti tudi, da vitamin D, če ga imamo dovolj, lahko z umirjanjem pretiranega vnetnega dogajanja v pljučih ublaži potek bolezni in morda prepreči smrt. Zaradi vse več podatkov o ugodnih učinkih vitamina D na zmanjšanje pojavljanja virusnih okužb dihal, tako tudi okužbe z novim korona virusom in blaženje poteka bolezni COVID-19 smo na pobudo infektologov z nekaj kolegi pred dnevi napisali Priporočila za nadomeščanje vitamina D v času pandemije," pojasnjuje prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., specialistka internistka, endokrinologinja, predsednica Združenja endokrinologov Slovenije pri SZD.
V Sloveniji je bila na nacionalnem nivoju konec lanskega leta vzpostavljena Strokovna skupina za pripravo nacionalnih smernic za preskrbo z vitaminom D, ki jo vodim. Načrtujemo, da bomo celostne nacionalne smernice lahko predstavili v naslednjem letu, vendar pa nas je izbruh korona virusa prisilil, da smo nekateri člani skupine strnili moči in pripravili začasna priporočila za namene blaženja pandemije.
Prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med.
V njih na osnovi podatkov o izjemno visoki prevalenci hudega pomanjkanja vitamina D v slovenski populaciji pozno jeseni in pozimi, svetujejo nadomeščanje vitamina D3 v preventivne namene. Pojasnjujejo, da so priporočila dostopna na spletni strani Združenja endokrinologov Slovenije.
Takšna so pirporočila
Kot piše v priporočilih za nadomeščanje vitamina D3 v obdobju respiratirornih okužb in za nadomeščanje vitamina D3 pri posameznikih s covid-19, pod katerim so podpisani Prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., asist. Darko Siuka, dr. med., specialist gastroenterolog iz Interne klinike UKC Ljubljana in prof. dr. Igor Pravst, univ. dipl. kem., imajo načeloma v državah, kjer imajo nižje povprečne ravni vitamina D3, večjo incidenco okužb s SARS CoV2 in večjo smrtnost: “Na testiranju za COVID-19 v Chicagu so imeli tisti z ravnmi 25(OH)D pod 50 nmol/L za 1,77 krat večje tveganje za pozitiven test – okužbo.”
V piporočilih za zdrave odrasle predlagajo odmerjanje vitamin D3 od začetka oktobra do konca aprila z 800 do 2.000 enotami (IE) na dan. Za ogrožene, kot so kronični bolniki, starejši od 70 let, zdravstveni delavci, svojci obolelih v istem gospodinjstvu in tvegani stiki s Covid-19 svetujejo od 1.000 do 2.000 enot na dan ali 10.000 do 14.000 enot na teden, če poleti niso dovolj zunaj, kar vse leto.
Ob nizki izmerjeni koncentraciji vitamina D pa svetujejo jemanje 4.000 enot na dan, dokler ne bodo izmerjene koncentracije vsaj 75 nmol/l. Pri tistih z večjo telesno maso (ITM je večja od 25 kilogramov na m2), pa priporočajo dnevni odmerek od 2.000 do 4.000 IE. Za nosečnice svetujejo 1.500 do 2.000 enot na dan vso nosečnost.
Za otroke do enega leta svetujejo 400 - 1000 IE na dan, za otroke od 1 do 18 leta pa 600 do 1000 IE na dan.
Za bolne s Covidom-19 svetujejo za vse, da čim prej po potrditvi okužbe s SARS-CoV-2 pa najsi gre za asimptomatske ali z blago klinično sliko kar 14.000 enot 4 dni zapored, če prej niso jemali dovolj vitamin D, nato pa 2.000 enot na dan ali 14.000 enot na teden.
Za hospitalizirane so podali smernice zdravnikom … Celotna priporočila so dostopna TUKAJ.
anja.scuka@zurnal24.si
