Žal vas moramo razočarati. Ali bomo jutranji ali večerni tip je odvisno od naših dednih lastnosti, so na naše vprašanje odgovorili na nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ).
Za zdravje je torej najprimernejše je, da aktivnosti izvajamo v svojem (nam lastnem) cirkadianem ritmu (notranji biološki uri). "Vsi »vsiljeni vzorci« nam lahko vzamejo precej energije zaradi prilagajanja naših notranjih potreb na zunanje potrebe, hkrati pa obstaja velika verjetnost, da ne bomo dosegali priporočene dolžine spanja. Cirkadiani proces je 24-urno zaporedje, ki ne vpliva samo na cikle spanja, ampak tudi na pozornost in uspešnost pri širokem naboru kognitivnih nalog," pojasnjujejo sogovorniki.
Kako spimo Slovenci?
Nacionalna raziskava o vplivu pandemije na življenje (SI-PANDA 2021), ki jo je izvedel NIJZ, je pokazala, da je 42 % odraslih prebivalcev in prebivalk Slovenije (starih 18 let ali več) v času pandemije covida-19 med delovnim tednom spalo manj kot 7 ur na noč. O tem smo več pisali tu.
Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju 2018 pa je v Sloveniji pokazala, da tudi mladostniki spijo premalo: le 54 % 11-letnikov in 26 % 13-letnikov med šolskim tednom spi skladno s priporočili 9 ali več ur na noč. Rezultati se v primerjavi s preteklimi raziskavami se, žal, slabšajo.
Ali spite v skladu s priporočenimi smernicami glede na svojo starost, lahko preverite v spodnjem kalkulatorju, ki so ga na Med.Over.Net razvili skupaj z NIJZ.
Tako spite naši bralci
Premalo, torej skladno z uradnimi podatki, so pokazali rezultati kviza, ki smo ga v sklopu projekta Spanje: Z boljšim spancem do boljšega jutri skupaj s partnerji izvedli na družbenih omrežjih Žurnala24 in Med.Over.Net. Zaključujemo ga ob svetovnem dnevu spanja, ki smo ga obeležili včeraj.
Kakšne so še ostale spalne navade vas, bralcev? Skoraj petina bralcev ima pred spanjem posebno rutino. Žal tudi trije od petih bralcev Med.Over.Net pred spanjem uporabljajo telefon, še več je takih med bralci Žurnala: kar devet od desetih. Polovica vseh bralcev zaspi pred televizijo.
Le dobrih 10 odstotkov bralcev Med.Over.Net in tretjina bralcev Žurnala se 'uspava' s čajem, mlekom ali kakšnim blažjim pomirjevalom.
Ne pozabite!
Za urejeno spanje so poleg zadostne dolžine spanja pomembni tudi kakovost, primerna časovna umeščenost in reden urnik spanja. O kakovostnem spanju govorimo, kadar zvečer potrebujemo čim krajši čas, da zaspimo, se preko noči čim manjkrat prebujamo in so prebujanja kratka, se zjutraj večinoma zbudimo sveži in spočiti ter čez dan normalno opravljamo vsakodnevne aktivnosti.
NIJZ
Več nasvetov za dobro spanje lahko najdete v tem članku. Lahko pa poskusite te metode in se kar 'samohipnotizirajte' v spanec.
Če glasno smrčite ali se zjutraj kljub zadostnim uram spanca počutite utrujeni, imate morda spalno apnejo, motnjo spanja, zaradi katere se dihanje večkrat ustavi, te prekinitvi pa so pri odraslih daljše od 10 sekund. "Ko se sliši le smrčanje, gre za plapolanje uvule, jezička, kar ni nevarno. Ko pa partner med smrčanjem sliši prekinitve dihanja, ki so daljše 10 sekund, je potrebna nadaljnja diagnostika. Študije so pokazale, da ima to motnjo 20 odstotkov splošne populacije, pri starejših je ta odstotek višji in se giblje okoli 30 odstotkov. Težava je, da stanje največkrat ostaja neprepoznano in nezdravljeno," opozarja redna profesorica dr. Leja Dolenc Grošelj, s Kliničničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo, UKC Ljubljana, in vodja Centra za motnje spanja v Ljubljani.
Da, lahko spite tudi preveč!
Tako kot na zdravje negativno vpliva pomanjkanje spanja, je tudi preveč spanja lahko za zdravje škodljivo in ga povezujejo z razvojem nekaterih stanj, priznavajo na NIJZ. Narejenih je sicer precej manj raziskav kot na področju pomanjkanja spanja.
Študije pa kažejo, da je bila ugotovljena povezava v obliki obrnjene črke U med trajanjem spanja in globalnim kognitivnim upadom, kar kaže, da je treba kognitivno funkcijo spremljati pri posameznikih z nezadostnim ali čezmernim trajanjem spanja.
NIJZ
