Uresničujejo se najbolj črne napovedi, standardi in normativi so pozabljeni

Stanje v največji slovenski bolnišnici je še naprej resno. Iz dneva v dan zagotavljajo potrebno število postelj in s premeščanjem kadra uspejo nekako poskrbeti, da stvari tečejo. Še posebej velike težave so v enotah intenzivne nege. "Če hočemo še širiti kapacitete, bomo rabili tudi tujo pomoč. Naši zaposleni, kljub temu da so zelo pozitivno nastrojeni, ne morejo več. Ni več prostora za nadure, nočne in vikende, ker je že vse zasedeno," je poudarila predstojnica infekcijske klinike dr. Tatjana Lejko Zupanc. 

Slovenija Pretresljiva izpoved mamice: Za 3-mesečnega dojenčka v UKC ni bilo prostora

Po standardih in normativih, ki veljajo v zdravstvu, bi na infekcijski kliniki potrebovali na deset postelj najmanj 20 medicinskih sester. "Če bi na primer odprli še 30 postelj, to pomeni od 60 do 70 medicinskih sester. Malo je treba imeti rezerve, ker tudi zdravstveni delavci zbolevajo. Zdaj je sezona respiratornih okužb pri otrocih, kar lahko pomeni veliko izpada zaradi bolniških odsotnosti," je pojasnila. Na 10 intenzivnih postelj bi po standardih in normativih potrebovali med 4 in 6 zdravnikov specialistov za 24-urno oskrbo takih bolnikov, je predstavil potrebe dr. Matjaž Jereb, vodja oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike. V Sloveniji je trenutno 87 zdravnikov intenzivistov z licenco za 12 covid bolnišnic, kar ne zadošča. Oba zato upata, da se bodo uresničile obljube o pomoči zdravstvenega kadra iz tujine. 

"V enoti intenzivne nege na infekcijski kliniki v Ljubljani je danes 80 covid kritično bolnih posameznikov, od njih 65 na aparatih za mehansko predihavanje. To je najvišja številka v času celotne epidemije. Pred letom smo imeli največ 69 pacientov, od katerih jih je 60 potrebovalo pomoč aparatov. Vsak dan pride na intenzivno med 4 in 6 bolnikov. Povprečna ležalna doba je okoli 20 dni, kar pojasnjuje, zakaj so enote intenzivne terapije kritična točka, kjer lahko zdravstveni sistem pade. Teh resursov v nedogled ne moremo povečevati. Pripravljenih je še sedem prostih intenzivnih postelj, a je v tem trenutku že kar nekaj bolnikov, ki so z eno nogo že na enoti intenzivne terapije, saj potrebujejo visok odstotek kisika zaradi hude pljučne prizadetosti."
dr. Matjaž Jereb, vodja oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike

Razmere so kritične. "Uresničujejo se najbolj črne napovedi, da bo v tem mesecu umrlo več kot 400 bolnikov. Temu bi se lahko ognili z orodji, ki jih vedno znova omenjamo," je dejal dr. Jereb in poudaril pomen cepljenja. 

"Kritičen bolnik s covidom potrebuje oskrbo vrhunskega intenzivista, ki jih primanjkuje, usposobljene medicinske sestre. Rezerv ni več. Standard, ki ga lahko nudimo, je daleč pod normativi, ki so veljali za normalno življenje," je pojasnil Jereb. Delovna morala med zaposlenimi je še vedno na relativno visokem nivoju, a ne ve, kako dolgo bo še. 

Zdravje Zadnji podatki: Ni čisto jasno, kam se bo obrnilo

V tem trenutku stanje v zdravstvu še ni tako, da bi se morali odločati, koga priklopiti na aparat in koga ne. "Vsi si želimo, da do tega ne bo prišlo. Ne gre samo za to, da ga priklopimo na aparat, gre za to, da ga oskrbimo in ustrezno vodimo in da preživi," je pojasnil dr. Jereb. "Če se bomo znašli v razmerah, s katerimi so se soočali v Italiji, ne vem, kako bomo ukrepali."

Ocena o tem, kdo gre na intenzivni oddelek in kdo ne, je enaka kot v času pred covidom. "Če ocenimo, da nima nobene možnosti, da bo preživel intenzivno zdravljenje, ga ne sprejmemo. Gre za posameznike z resno kronično boleznijo, ki jih je izčrpala do te mere, da po standardih in normativih lahko strokovno ocenimo, da nima možnosti preživetja intenzivnega zdravljenja. Starost ni in nikoli ne bo kriterij. Ocenjujemo še vse ostale vidike. Cepljenje nikakor ni bilo, ni in ne bo kriterij, na podlagi katerega se bomo odločali," je bil jasen Jereb.

Epa

Določene stvari težje tudi za necovidne bolnike

Prerazporejanje kadra na delovna mesta na covid oddelkih pa seveda pomeni, da nekatere druge stvari ne morejo teči normalno. "Kar ogroža bolnike, naredimo. V zdravstvu imamo standarde in normative, ki do neke mere zagotavljajo kvalitetno delo. Ti so zdaj pozabljeni. Marsičesa, kar bi po standardih pripadalo bolniku, ne moremo narediti, ker se borimo za njihova življenja," je trenutno situacijo opisala dr. Lejko Zupanc.

Najbolj se to pozna v enotah intenzivne terapije. "Če preštejemo postelje in medicinski kader, ugotovimo, da smo pod dve medicinski sestri na eno posteljo. Določene stvari je težje ali ni mogoče narediti. Enako velja za necovidne bolnike," je pojasnila. Bolnike, ki so na primer nepokretni, je treba na vsaki dve uri obrniti, bolnike, ki potrebujejo plenice, je treba previti – vse to so stvari, ki trenutno potekajo nekoliko okrnjeno. 

V zadnjih štirinajstih dneh so na infekcijski kliniki dnevno priča situaciji, ko imajo enako število dnevnih sprejemov in odpustov. Med sprejetimi so tudi cepljeni. Zelo veliko cepljenih je starejših bolnikov, ki pa niso sprejeti zaradi covid pljučnice, ampak zaradi tega, ker so npr. padli in si zlomili nogo, utrpeli miokardni infarkt, možgansko kap in se je poleg tega ugotovilo še, da so pozitivni na covid-19. Nekaj je tudi starejših cepljenih, ki imajo covid pljučnico, a je za zdaj vtis, da je potek pri njih blažji, je povedala dr. Lejko Zupanc.  
Dr. Lejko Zupanc je poudarila, da je treba upoštevati ukrepe in poskrbeti, da se zaščitimo s cepljenjem. "Če se ne bomo precepili, se bo epidemija raztegnila do 1. maja," je povedala. 

dezurni@styria-media.si