Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v projektu "Zdravje v občini" že enajst let spremljajo različne kazalnike zdravja za vsako od 212 slovenskih občin. Na osnovi teh kazalnikov lahko svojo občino primerjate z drugimi in s slovenskim povprečjem.
Na platformi lahko vidite podatke o umrljivosti, pojavih različnih bolezni na primer, srčnih in možganskih kapi, uporabi zdravil, umrljivosti, bolniški odsotnosti itd.
Kazalniki na letni ravni ali v večletnih povprečjih vključujejo podatke za leto 2024, izjema so kazalniki o novih primerih raka, ki vključujejo podatke do leta 2022, pojasnjujejo na NIJZ.
Tako kot doslej so tudi v letošnji objavi pri posameznih kazalnikih vidne velike razlike med občinami. V primerjavi s prejšnjo objavo opažamo na ravni Slovenije izboljšanje kazalnikov zdravja na več področjih.
Pregled podatkov kaže, da se prebivalstvo Slovenije še naprej stara, je nekoliko manj delovno aktivno in bolje izobraženo. Med pozitivnimi trendi izstopa stalno upadanje stopnje bolnišničnih obravnav zaradi bolezni neposredno pripisljivih alkoholu, ter večja uporaba pomoči na domu.
Več debelih in več bolniških odsotnosti
Zaznavajo tudi manj ugodne trende, kot sta na primer povečana telesna masa odraslih (zemljevid spodaj) in več bolniških odsotnosti.
Med kazalniki zdravja je tudi absentizem
Podatki o bolniškem staležu so pomemben vir informacij o zdravstvenem stanju aktivne populacije, pojasnjujejo na NIJZ, kjer bolniško odsotnost prikazujejo s povprečnim številom koledarskih dni nezmožnosti za delo na delovno aktivnega prebivalca. Upoštevani so dnevi, ki jih izbrani osebni zdravniki vpišejo na potrdilo o zdravniško opravičeni odsotnosti z dela. Vključeni so dnevi bolniške odsotnosti zaradi vseh razlogov; od bolezni, poškodb, do nege otrok ...
Prevladuje Prekmurje
V letu 2024 se je povprečno število dni nezmožnosti za delo povečalo za skoraj osem odstotkov, iz 19 na 20,5 dneva. V primerjavi z letom 2016, torej v devetih letih, pa se je ta kazalnik zvišal iz 13 na približno 20 dni. Nad slovenskim povprečjem je bilo pred dvema letoma 128 občin, stanje se je izboljšalo v 52 občinah.
Med tistimi, ki v letu 2024 pozitivno odstopajo od povprečja Slovenije, so v glavnem občine v zahodnem delu Slovenije: Gorenjska, Goriške in Osrednje Slovenije. Več kazalnikov, ki so slabši od povprečja Slovenije, imajo občine v Prekmurju, na Koroškem in v Posavju.
Prevladuje Prekmurje, kot je razvidno z zemljevida, so tako rekoč vse tamkajšnje občine obarvane v temno modro.
Občina z največ bolniške odsotnosti je bila leta 2024 občina Šalovci, katere prebivalci so v povprečju zaradi bolezni ostali doma 50 dni. Krepko nad povprečjem so še občine Grad (40), Apače (37) ter občini Cankova in Turnišče s povprečno 33. bolniških odsotnosti. Najmanj dni bolniške so imeli v občini Bovec, in sicer 13. Slovensko povprečje je bilo 21.
Na naše zdravje sicer vplivajo dejavniki, od genetike, okolja, vedenjskega sloga do socialnoekonomskih dejavnikov (izobrazba, dohodek, zaposlenost in vrsta dela). Bolj zdrave so praviloma občine, ki so razvojno in ekonomsko močnejše ter demografsko mlajše in bolj izobražene.
Izdatki za bolniško odsotnost
Zadnje podatke o izdatkih za bolniške odsotnosti to je za leto 2025, pa smo pridobili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje republike Slovenije (ZZZS). In ti so alarmantni. Izplačila ZZZS za namen dolgotrajnih bolniških odsotnosti so se v zadnjem desetletju povečala z 246 na 677 milijonov evrov. V letu 2023 so se izdatki sicer nekoliko znižali, na 607 milijonov evrov, leta 2024 na 638, lani je ZZZS za namen bolniških odsotnosti izplačal 677 milijonov evrov.
"Če upoštevamo še vedno sorazmerno visoko zaposlenost, stalno spreminjanje strukture aktivnega prebivalstva (zaradi daljše upokojitvene starosti) ter sistemske odsotnosti omejitve trajanja staleža (po svoji definiciji je začasna nezmožnost za delo) in neusklajenosti postopkov ugotavljanja začasne (ZZZS) in trajne nezmožnosti za delo (ZPIZ), se stalni rasti izdatkov ZZZS za nadomestila ne moremo izogniti," so nam pojasnili zdravstveni zavarovalnici. Opozorili so, da se delavci starajo, delovna doba podaljšuje, delovna mesta pa jim niso prilagojena.
dezurni@styria-media.si
Pravljice avtorja, ki odvračajo od bistva. V razvitih državah uvajajo krajši delovni čas zaradi večje učinkovitosti in osredotočenosti ter posledično tudi manj poškodb pri delu, pri nas bi najraje, da spiš v firmi 365 dni in da poleg svojega dela,… ...prikaži več narediš zraven še kaj zastonj. Z leti ljudje izgorijo. Najdite takšne delodajalce po teh temno modrih občinah, pa bo slika bolj jasna. Je pa tudi dejstvo, da so v vzhodni Sloveniji zelo pridni pri koriščenju bolniških, ki jih pretopijo v proste dneve.