OMRA je inovativen program, v katerem boste pridobili odgovore na številna vprašanja o motnjah, povezanih s stresom in o motnjah razpoloženja, kamor spadajo tudi depresija, anksiozne motnje in bipolarna motnja razpoloženja. Strokovnjaki s področja duševnega zdravja si namreč prizadevajo, da bi bilo znanja o teh motnjah več. "Sicer ima vsaka tretja družina nekoga, ki ima težave z duševnim zdravjem," je na predstavitvi programa in pred svetovnim dnevom duševnega znanja povedala vodja in izvajalka programa OMRA Lilijana Šprah.
Psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek: "Pomembno je, da ljudje prepoznajo, kdaj so čustva problem sama po sebi in kdaj začnejo biti moteča."
Sporočajo vam, da rešitev vedno obstaja
"O svojih težavah ni upala govoriti z nikomer, saj jo je bilo strah, da se ponavlja zgodovina, da bo tudi ona končala kot njena babica, ki je zaradi duševnih težav pristala v psihiatrični bolnišnici, kjer je tudi umrla. Ni želela, da bi bila njena družina ponovno deležna takšnega obrekovanja okolice, kot ga je bila takrat, ko jih je zadela ta "sramota," pričevanje 55 letne Tanje opisujejo na spletni stan omra.si. Stran je zaživela v teh dneh, prebrati je mogoče osebne zgodbe drugih, preko njih prepoznati podobne težave pri sebi in jih tudi deliti. Sporočajo vam, da rešitev vedno obstaja.
OMRA tudi tako odgovarja na vprašanja, kako hitreje prepoznati težave in poiskati primerno zdravljenje, kako obvladati dejavnike tveganja in krepiti varovalne dejavnike, zakaj je pomembno zniževanje stigme, kako hitreje do rešitve in kako doseči realnejša pričakovanja glede učinkov zdravljenja.
Proti stigmi
"Svoje težave je po dolgem času najprej zaupala svojemu soprogu, ki je bil sicer razumevajoč in ji nudil podporo, vendar to ni zadoščalo. Odšla je tudi k družinskemu zdravniku, ki pa ji je po posvetu predpisal zgolj pomirjevala. Ker je bilo z njo čedalje huje, se je vseeno odločila, da obišče bližnjega psihiatra, vendar se ji je zdelo, da njenih težav ne jemlje kot resnih, saj ima sam opraviti z dosti hujšimi primeri. Obenem pa jo je bilo vsakič, ko je stopala skozi vrata njegove ordinacije, neskončno strah, da bi kdo odkril, da je bila v psihiatrični bolnišnici, saj je bilo v njeni okolici splošno prepričanje, da tam končajo zgolj tisti "ta nori" in skoraj vsi v malem mestu so poznali zgodbo njene babice," stigmo, ki je še kako prisotna v našem okolju, zelo nazorno opiše Tanja.
Kot sladkorna bolezen
Strokovnjaki v programu Omra si prizadevajo za zmanjševanju te stigme. "Stigma preprečuje, da bi se ljudje razkrili," je dejala psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek, ki prav tako sodeluje v programu. Priznana psihiatrinja poudarja, da motnje razpoloženja niso odraz človekove šibkosti, vzrokov za njihov nastanek je namreč več in kaj je zelo pomembno, tovrstne motnje so v glavnem ozdravljive, "saj jih lahko obvladujemo in ne one nas. "Pomembno je, da ljudje prepoznajo, kdaj so čustva problem sama po sebi in kdaj začnejo biti moteča," je še dodala.
S programom OMRA želijo znanje na področju duševnega zdravja približati ravni znanja, ki ga imajo ljudje denimo o sladkorni bolezni.
V okviru programa OMRA bodo v sredo, na svetovni dan duševnega zdravja, v Ljubljani pripravili več predavanj in brezplačnih delavnic.
Sicer v državi primanjkuje 25 psihiatrov in približno 40 pedopsihiatrov. Pedopsihiatrija je podhranjena povsod po svetu. "Na otroke se je pozabilo," je dejala Drnovškova.
Čakalne dobe in pomanajkanje psihiatrov
Sicer se v Sloveniji na prvi pregled pri psihiatru čaka v povprečju tri mesece, na terapije, ki sledijo, pa leto dni. " In potem smo zdravniki ves čas na tapeti, tudi glede predpisovanja antidepresivov. Z njimi samo gasimo požar," je dodala psihiatrinja, ki veliko pričakuje tudi od nacionalnega programa duševnega zdravja 2018-2028, v okviru katerega bodo z novim letom začeli delovati centri za duševno zdravje. Na tak način se bo po njenih besedah postopoma izničila čakalna doba denimo za prvi pregled.