Prizadene deset ljudi na dan, preverili smo stanje po občinah

Možganska kap je nenadni zaplet koronarne bolezni srca oziroma bolezni možganskega ožilja. Je tretji najpogostejši vzrok smrti pri nas. V Sloveniji v povprečju prizadene nekaj nad 4.000 bolnikov letno, kar je povprečno deset ljudi na dan ali približno enega prebivalca vsaki dve uri.

Je drugi najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji in tretji najpogostejši vzrok invalidnosti, sicer med nami živi več kot 40.000 ljudi s posledicami možganske kapi. 30 odstotkov ljudi možgansko kap doživi v aktivnem delovnem obdobju, 10 do 15 odstotkov med 18 in 50 letom. 

Preverili smo stanje po slovenskih občinah

Glede na ključne kazalnike v primerjavi s slovenskim in regionalnim povprečjem, lahko ugotovimo, da je v Pomurju, kar se možganske kapi tiče, večina občin krepko nad slovenskim povprečjem. Na tematski karti, kjer lahko preverite, kakšno je stanje v vaši občini in jo najdete tukaj, so zajete bolnišnične obravnave. V kazalniku stopenj na 1000 oseb tako niso upoštevane osebe, ki so zaradi srčne ali možganske kapi kapi umrle pred sprejemom v bolnišnico, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kje vsako leto pripravijo posodobljene podatke o zdravju prebivalcev v slovenskih občinah.

Pomurje krepko nad povprečjem 

Na neslavnem mestu je občina Cankova, kjer je stopnja stopnja bolnišničnih obravnav zaradi možganske kapi 4,5 - slovensko povprečje je sicer 2,4 na 1000 prebivalcev. Sledijo Puconci (4,3), Grad (4,0) in Odranci (4,0). Temeljni razlog, da so prebivalci s tega konca Slovenije slabšega zdravja, so po mnenju stroke ekonomsko-socialne razmere.

Delež mlajših odraslih z možgansko kapjo narašča

Epidemiološke študije, opravljene v Evropi, na Kitajskem in v ZDA, kažejo, da v zadnjih 30 letih obstaja več kapi pri mladih. "Nobena od raziskav sicer ni znala opredeliti, zakaj je do tega porasta prišlo," je na nedavni novinarski konferenci dejal vodja službe za urgentno nevrologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Igor Rigler. Po njegovem je do dviga števila kapi med mlajšimi odraslimi prišlo iz treh glavnih razlogov. Prvi je, ker so danes tehnike slikanja glave bistveno bolj napredne kot pred desetletji. Poleg tega so raziskave razširili v smislu, da danes magnetne resonance opravljajo praktično vsem, je dodal.

Dejavniki tveganja pri mlajših

Drug dejavnik, ki drži predvsem za ZDA in Kitajsko, ne toliko za Evropo, je prekomerna telesna teža. "Obstaja pomemben segment mlade populacije, ki živi zelo, zelo nezdravo in ti so realno ogroženi z večjo možnostjo možganske kapi," je povedal Rigler. Tretji dejavnik pa je dostopnost in uporaba kokaina, ki je po njegovih besedah tista, ki pomembno poveča tveganje, da oseba doživi možgansko kap.

Pri mlajših bolnikih so po navedbah Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije zelo razširjeni dejavniki tveganja za možgansko kap tudi kajenje, zloraba drog, pitje alkoholnih pijač, sedeč način življenja, dislipidemija, hipertenzija, debelost in sladkorna bolezen tipa 2. Veliko možganskih kapi bi lahko preprečili z zdravim načinom življenja in zdravljenjem obstoječih dejavnikov tveganja.

Možganska kap je pri mlajših od 40 let neobičajna, poudarjajo pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO), a če se zgodi, je glavni vzrok visok krvni tlak. Ta je skupaj s tobakom najpomembnejši dejavnik tveganja. WHO ocenjuje, da bi od desetih ljudi štiri lahko rešili že, če bi uredili krvni tlak, medtem ko sta pri mlajših od 65 let dve petini smrti zaradi možganske kapi povezani s kajenjem.

Znaki možganske kapi

Profimedias

G – govor (ali oseba lahko govori jasno in razumljivo?)

R – roka (ali lahko oseba dvigne roko in jo tam zadrži?)

O – obraz (ali se oseba lahko nasmehne? Ali ima povešen ustni kot?)

M – minuta, čas (takoj pokliči 112!) 

dezurni-styria-media.si