Danes je zares prav poseben dan. Nekaj po 16. uri je nastopilo enakonočje, kar pomeni, da je danes tudi uradno prvi pomladanski dan, poleg tega pa še mednarodni dan sreče. Na žalost so nam meteorologi napovedali mraz in sneg, ki pa nam ne smeta pokvariti razpoloženja.
Nekdanji generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki-moon je ob razglasitvi prvega Mednarodnega dneva sreče leta 2013 dejal: “Sreča je podlaga človeških želja.”
Svetovni dan sreče namreč spodbuja ljudi k iskanju sreče in dobrega počutja. Združeni narodi opozarjajo, da je gospodarska rast, prav tako pogojena s splošnim dobrim počutjem državljanov, zato mora biti cilj javnih politik držav članic usmerjen k večji sreči in blagostanju državljanov
Če je verjeti statistiki, se prebivalci Slovenije počutimo srečnejše v primerjavi s povprečjem v EU-28. Najbolj srečni so na Finskem, najmanj pa v Grčiji. Na Finskem je tako večino časa srečnih 66,1, v Sloveniji 53,7, v Grčiji pa 25,2 odstotka ljudi. V EU pa je v povprečju srečnih 47,7 odstotkov ljudi.
Zdravje in sreča z roko v roki
Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) so v Sloveniji dijaki in študenti bolj zadovoljni od delovno aktivnih, brezposelnih in upokojencev. Poleg tega so osebe z zelo dobrim zdravstvenim stanjem bistveno bolj zadovoljne z življenjem kot pa osebe z zelo slabim zdravstvenim stanjem. Zdravi so zadovoljstvo z življenjem v celoti povprečno ocenili z 8,1, tisti z zdravstvenimi težavami pa z oceno 4,5.
Z življenjem so tudi najbolj zadovoljni tisti z najvišjo izobrazbo, med moškimi in ženskami pa v zadovoljstvu ni večjih razlik, še kažejo podatki Sursa.
Sreča in zadovoljstvo
Sreča in zadovoljstvo z življenjem sta zelo povezana. Zadovoljstvo z življenjem je močno odvisno od posameznikovih preferenc, odvisno od tega, čemu kdo daje prednost, in od njegovih pričakovanj, navaja SURS.
Kazalnik zadovoljstvo z življenjem je torej večdimenzionalni koncept, ki ga naši statistiki merijo od leta 2012. Zadovoljstvo oseb z življenjem se, kot kažejo podatki, v povprečju z leti spreminja le malenkostno. Zadnji primerljivi podatki o zadovoljstvu z življenjem na ravni EU-28, ki so na voljo, so iz leta 2013. Slovenija je po teh podatkih dosegla povprečno oceno, ki je bila enaka povprečni oceni celotne EU-28, in sicer 7,0. Z najnižjo povprečno oceno so zadovoljstvo z življenjem ocenili v Bolgariji (4,8), z najvišjo pa na Danskem in Finskem (8,0).
Kaj je sreča?
Ena najsplošnejših definicij je, da je sreča stanje popolne zadovoljitve in odsotnost vsakršne želje. Slovar slovenskega knjižnega jezika navaja za pojem sreča več pomenov; 1. razmeroma trajno stanje velikega duševnega ugodja in 2. naključje, okoliščine, ki vplivajo na ugoden izid, potek česa: "V tej objavi smo se ustavili predvsem pri sreči v prvem pomenu te besede; pri drugem pomenu gre običajno za kakšen kratkotrajen pozitiven dogodek , na primer zadetek na lotu, in ni nujno, da gre za dolgotrajno srečo... Prebivalci držav, ki se počutijo srečne ves čas ali večino časa, niso vedno hkrati tudi najbolj zadovoljni s finančnim stanjem v svojih gospodinjstvih (in obrnjeno)," so pojasnili na SURSU.
Slovenija se je glede na delež srečnih oseb v 2013 uvrstila na 12. mesto, glede na povprečne ocene zadovoljstva s finančnim stanjem v gospodinjstvih pa na 18. mesto.
