Ko se človek sooča z duševno stisko se po njenih izkušnjah pogosto sreča z paleto strokovnjakov na področju duševnega zdravja: "V iskanju pomoči in razumevanja svojega stanja je pogosto prvi naslov osebni zdravnik. Ob pozornem poslušanju simptomov se ta odloči, kam bo bolnika napotil in kakšno vrsto zdravljenja ali pomoči bo priporočal."
Pravi, da je vse odvisno od vrste simptomov in težav osebe. Ob blagih do zmernih simptomih, ki se izražajo kot lažja depresivna ali anksiozna stanja kot so nespečnost, povečana utrujenost in brezvoljnost, občasni občutki strahu ter tesnobnosti, po njenih besedah še vedno preveč osebnih zdravnikov predpisuje antidepresive brez napotitve k psihiatru ali priporočila za zdravljenje pri psihoterapevtu.
Ob tem opozarja, da nastale težave kljub jemanju zdravil redko izzvenijo same od sebe.
Čustveno ravnovesje je odvisno od okolja, v katerem živite. Pomembno je ozavestiti vzorce, ki vam ne služijo več in jih zamenjati z zrelejšimi. S takšnimi, ki vam prinašajo harmonijo. Pomembno je tudi, da prevzamete odgovornost za življenjsko okolje, ki ga sokreirate.
Eva Kokol
Delo na sebi je po mnenju Eve Kokol osnoven predpogoj, da se bo kaj v življenju spremenilo. "Če boste po nekaj letih odnehali z jemanjem zdravil in živeli po enakih vzorcih kot nekoč, se gibali v enakem okolju, bo se vaša duševna stiska povrnila in z njo tudi simptomi," pravi. Ko se prvič srečujete s tovrstnimi simptomi, je zato po njenem mnenju pomembno, da vas diagnosticira strokovnjak. "Pri diagnosticiranju vaših simptomov sta najpomembnejša psihiater in klinični psiholog," dodaja.
Terapija v obliki zdravil
"Diagnosticiranje pomeni, da se na podlagi vaših simptomov določi bolezen, za katero boste zdravljeni. V prvi meri je potrebno medicinsko mnenje strokovnjaka za duševno zdravje, to je psihiater, ob tem mu pomaga klinični psiholog, ki iz psiholoških testov oceni vaše mentalne sposobnosti in vaše osebnostne poteze," opisuje specializantka psihoanalitične psihoterapije.
Dodaja, da je psihiater doktor medicine, ki se je specializiral iz psihiatrije in ima vse potrebno znanje, da lahko izloči druge organske okvare ali bolezni, ki bi lahko povzročale podobne težave kot jih povzročajo duševne bolezni. "Psihiatri so tisti, ki vam poleg diagnoze predpišejo zdravila in vas lahko napotijo še k psihologu ali psihoterapevtu," pravi. Pojasnjuje, da je psihiater tisti, ki nudi terapijo v obliki zdravil in težje poglobljen pogovor pogovor, saj je ponavadi časovno omejen.
Poglobljeni pogovori
Psihoterapevt je po njenem opisu tisti, ki vam nudi terapevtski proces in razreševanje duševnih stisk. Pojasnjuje, da je ob stabilizaciji bolnikovega fizičnega in čustvenega počutja z zdravili smiselno obiskati psihoterapevta, ki je v Sloveniji najpogosteje samoplačniški, v zdravstvenih ustanovah so le posamezni primeri. "Večina jih dela v zasebnih praksah, je pa tudi nekaj v psihiatričnih ustanovah. Obisk psihoterapevta je lahko vaš prvi ali drugi naslov, ko se zdravite z zdravili pri psihiatru ali pa da ga poiščete kar sami, ko so vaši simptomi še takšni, da lahko delujete brez podpore zdravil," pojasnjuje.
Pravi, da je psihoterapija terapevtski proces, kjer s poglobljenimi pogovori in raziskovanjem vaših čustvenih vzorcev v varnem odnosu razrešujete vaše težave in se osebnostno razvijate, da presežete stisko ali simptom. Dodaja, da je to odvisno od narave težav in simptomov, v hujših primerih je lahko psihoterapevt kot opora pri soočanju in sprejemanju bolezni: "Vsekakor psihoterapevt ni svetovalec, je samo vaš spremljevalec ob raziskovanju življenjske zgodbe in osebnosti, pomaga vam razkriti vzorce, notranje konflikte in strahove, ki povzročajo simptom."
Nasveti in spodbuda
Ko potrebujete nasvet in krajše spodbudne pogovore, je po besedah Eve Kokol najboljši naslov psiholog. "Psihologi so integrirani v socialno mrežo, kjer se gibljemo, najdemo jih v šolah, vrtcih, domovih za ostarele, podjetjih, vojski, je nekako prva instanca, ki lahko ponudi nasvet in vas napoti k psihiatru ali k psihoterapevtu. Psiholog pokriva širši spekter delovanja, v osnovi so izobraženi kot svetovalci in raziskovalci psiholoških procesov," pravi.
Pravočasno poiščite pomoč
Eva Kokol poudarja, da je treba pravočasno poiskati pomoč: "Zavedajte se, da je človeška psiha enakopraven del vašega telesa, morda še pomembnejši kot vse ostalo. Vse kar ste občutili in doživeli ter vse kar doživljate, vpliva neposredno na vaše telo."
Psiha prežema naše celoto telo, saj je del okolja, v katerem živimo. Vaše čustveno stanje, vaše misli takoj neposredno vplivajo na vaš srčni utrip, nervo-bio-kemijo, hormonsko ravnovesje in še veliko več.
Raziskave po njenih besedah vedno bolj naznanjajo, da duševno ravnovesje in umirjen um blagodejno vplivata na celoten organski sistem, zato ju ne smete zanemarjati. "Osebna rast, zavedanje sebe in harmonični odnosi so ključ do dobrega počutja, zato ne pozabite na svojo lastno psiho-higieno," je zaključila.
anja.scuka@zurnal24.si
