"Besedo psihosomatika je vedno pogosteje slišati, kakor pa tudi psihosomatske bolezni. Podrobnejši vpogled dobimo če razčlenimo besedo ψυχή psiha (duša) in σῶμα soma (telo), vidimo dve področji, ki se združujeta v eno. Psihosomatika je veda o vzajemnem delovanju obeh entitet," nam je pojasnila psihoanalitična psihoterapevtka Eva Kokol.
Če pogledamo ta dva aspekta, se pravi dušo in telo, sta oba nagnjena k nenehnem prilagajanju na okolje v katerem obstajata. Da ostanemo zdravi, je pomembna skladnost delovanja.
Prilagoditev po njenih besedah poteka na duševni ravni, tudi na telesni ravni pa naše telo nenehno deluje v tej smeri, da ohranja homeostazo telesa. Pravi, da je bitnega pomena to, da se duša prilagaja telesu, kakor pa tudi telo duševnemu stanju.
"Ko pride do motenj na enem ali drugem področju, govorimo o neravnovesju na duševen ali telesnem nivoju. Neravnovesje pa pomeni bolezen," pojasnjuje.
Ali lahko ločimo naš um od telesa?
"Uradna medicina odgovarja pritrdilno, toda vsi starodavni načini zdravljenja se s tem ne strinjajo. Kljub temu pa novodobna medicinska raziskovanja vedno bolj dokazujejo, da duševno dogajanje v posamezniku ni nikakor zanemarljivo, saj dolgotrajen stres vpliva na vegetativno živčevje, ki uravnava delovanje življenjsko pomembnih funkcij, kot so srčni utrip, dihanje in krvni tlak, presnovo, ter slabi imunski sistem, kar privede do prvih simptomov bolezni, pozneje pa lahko celo do organskih okvar," našteva Eva Kokolj.
Kje se bo bolezen razvila, je po njenih besedah odvisno od tega, kateri organ je s svojo gensko osnovo bolj občutljiv: "Nove raziskave kažejo, da je imunski sistem dejansko v konstantnem dialogu z možgani, kar pomeni da telo niti v svojem imunskem sistemu ni imuno pred učinki mentalnih procesov, saj ga z njimi povezuje dialog z možgani, ki so podlaga mentalnih procesov."
Žal večina ljudi verjame samo telesu, ne pa umu, ki biva v telesu, zato zanemarjajo svojo čustveno ravnovesje ter ostajajo v neugodnih okoljih za psihično zdravje, pretirano pa se ukvarjajo s telesnimi znaki.
Prisluhnite telesu, kaj želi povedati
"Ko duša utihne, ker ji ne prisluhnemo, telo spregovori. Vzorec „rezanja“ neprijetnih čustev lahko nastane zelo zgodaj v otroštvu," ugotavlja psihoanalitična psihoterapevtka. V veliki meri igra pri tem po njenih ugotovitvah pomembno vlogo simbiotičen odnos med materjo in dojenčkom, ter zgodnje obdobje odraščanja, lahko pa gre tudi za travmatično izkušnjo, ki je vzorec zanikanja ali potlačevanja določenih čustev okrepila.
V procesu otrokovega zgodnjega razvoja je pomembna starševska uglašenost na počutje otroka ter zmožnost, da svoja čustva izrazi, drugače se odzove na primer z mehanizmom zanikanja ali potlačitve, kar se potem pozna na telesni ravni.
V otroštvu kakor pa tudi potem v odraslosti, se čustvena napetost po njenih besedah ne sprosti navzven, na primer skozi misel, besedo ali telesno akcijo, ampak se nastala energija kopiči v telesu. Zato nastanejo spremembe v metaboličnih in hormonalnih procesih, kakor tudi na mišični ravni napetosti in zakrčenost mišic ter strukturi tkiva: "Ko so taki odzivi na situacije ponavljajoči, se sčasoma poruši telesno ravnotežje in posledica so organske motnje."
Že Freud je opozarjal ...
Na podlagi psihoanalitičnih teorij psihosomatske bolezni najpogosteje nastanejo zaradi potlačenih intenzivnih čustev jeze in krivde. Eva Kokol spomni, da je že Freud opozarjal, da so miselni procesi in občutja-emocije drug od drugega neločljivi: "Vsa mentalna stanja, vključno s tistimi, ki se jih običajno jemlje kot ˝miselne procese˝, so do neke stopnje ˝afektivna˝, in nobeno od njih ni brez fizičnih manifestacij ali takšno, da ne bi bilo zmožno modificirati somatskih procesov.«"
Čustva igrajo po njenih besedah pomembno vlogo tako pri nastanku kot tudi pri zdravljenju psihosomatskih težav. Pogosteje pa se pojavljajo pri ljudeh, ki težje prepoznavajo in izražajo čustva: "Tako se tudi ne zavedajo vloge psiholoških dejavnikov, saj težje ozavestijo povezavo med telesnimi težavami in svojimi čustvenimi stanji."
Čustva se vedno odrazijo, če jih posameznik predolgo potlačuje ali zanika na zavesti ravni, pa se pokažejo skozi telesno reakcijo – bolečino ali bolezen.
Katere so te bolezni
Eva Kokol je naštela tudi najpogostejše psihosomatske bolezni, pri katerih se vse pogosteje prepoznava psihosomatski izvor. Te so: bolezni kože (ekcemi, dermatitisi, luskavica, izpuščaji), bolezni dihal (astma, napadi težkega dihanja, piskanje v prsih, kronična vnetja dihalnih poti, občutljivost nosne sluznice, tuberkuloza), kostno-mišičnih boleznih (fibromialgija, revmatoidni artritis, bolečine v križu), srčno-žilnih boleznih (povišan krvi tlak, oslabelost srčne mišice, aritmija), boleznih sečil in spolovil (boleče menstruacije, ponavljajoča se vaginalna vnetja in vnetja prostate, neplodnost), endokrinih motnjah (motnje v delovanju ščitnice), ter pri motnjah drugih vrst, kot so motnje v živčnem sistemu (multipla skleroza), glavoboli, migrene, bolezni imunskega sistema, debelost ali izguba apetita kakor pa tudi nekatere onkološke bolezni.
Tako si lahko pomagate
Ko je sistem v neravnovesju, je po Evinih izkušnjah pomembno, da ga ne zdravite samo na somatski ravni, ki je predvsem osredotočen na odpravo simptomov in ne vzrokov: "Lotite se tudi vzrokov in pogledajte vaše celotno življenjsko okolje, kaj je tisto kar vam ruši ravnovesje."
Svetuje, da se vprašate, koliko ste čustveno odprti in zreli v prepoznavanju in izražanju čustev, koliko strahov vas določa in kdaj v kateri življenjski situaciji so se pričeli: "Velikokrat je tako, da se posameznik tukaj sam izgubi. Sami sebi smo slepa pega kadar gre za prepoznavanje lastnih potlačenih vsebin. Če sumite, da gre pri vas za delno pogojeno psihosomatsko stanje oziroma bolezen, poiščete psihoterapevta, ki vam ob medicinskem zdravljenju nudil pomoč na tem delu vašega biti."
Če ste preveč usmerjeni samo na telesne težave, lahko skozi proces psihoterapije po njenih navedbah pridobite zavedanje za vlogo psiholoških dejavnikov, ki so posledično vplivali na vaše telesno stanje: "Tako se boste naučili ukvarjati tudi s svojimi čustvenimi problemi in si prihranili nadaljnjo ustvarjanje psihosomatskih težav."
anja.scuka@zurnal24.si
