Zato pri nas vsako leto umre vsaj tri tisoč ljudi

Skoraj 15 odstotkov vseh novo ugotovljenih rakov v Sloveniji strokovnjaki pripisujejo kajenju. Še vedno kadi vsak četrti prebivalec, zaradi posledic kajenja pa pri nas vsako leto umre več kot 3.000 ljudi.

Kadilci, pozor! Zdravje Raka lahko dobite tudi od pasivnega kajenja

Med 13.500 novimi bolnikih, ki jih zabeležimo povprečno letno v Sloveniji, jih skoraj 1900 zboli zaradi kajenja. Največji delež predstavljajo bolniki s pljučnim rakom (1000 novih bolnikov letno), sledijo bolniki raki glave in vratu, debelega črevesa in danke ter sečil z več kot novih 200 primerov letno pri vsaki lokaciji, ki jih pripisujemo kajenju.

Ne pozabite na kajenje

"Novi korona-virus je trenutno veliko bolj zanimiva tema in se ga ljudje bojijo bolj kot kajenja, na žalost pa bo letos v Sloveniji zagotovo umrlo več ljudi zaradi posledic kajenja kot zaradi novega korona-virusa," opozarjajo pri Zvezi slovenskih društev za boj proti raku. Ob začetku slovenskega tedna boja proti tej težki bolezni, skupaj z Onkološkim inštitutom Ljubljana tokrat izpostavljajo to škodljivo navado.

Profimedias

Raziskave v 50. letih

Raziskave, kjer so iskali povezavo med rakom na pljučih ter kajenjem in osesnaženostjo zraka, so se tako začele šele v petdesetih letih prejšnjega stoletja. 

To so ugotovili v teh letih

• V petdesetih letih so zključki kar petih študij primerov s kontrolami, objavljenih v Veliki Britaniji in ZDA, nakazovali, da je kajenje vzročno povezano s pljučnim rakom. Relativno tveganje pri hudih kadilcih je bilo kar 25-krat večje kot pri nekadilcih.
• Leta 1964 je ameriški zdravstveni minister v svojem znanem poročilu zapisal, da je kajenje vzročno povezano z rakom in drugimi boleznimi.
• Sledile so raziskave, ki so nedvoumno pokazale, da kajenje ne povzroča samo pljučnega raka, temveč tudi številne druge bolezni. Raziskava, s katero so v Veliki Britaniji primerjali umrljivost med zdravniki kadilci in zdravniki nekadilci v obdobju petdesetih let je pokazala, da zaradi bolezni povezanih s kajenjem umre približno polovica vseh rednih kadilcev, četrtina že v srednji življenjski dobi (med 35. in 69. letom starosti). Tisti, ki umrejo v srednjih letih, zaradi kajenja izgubijo v povprečju 22 let življenja, njihovo življenje pred smrtjo pa je praviloma slabše kakovosti.
• Dandanes je jasna povezava med zbolevnostjo in številom pokajenih cigaret dnevno, trajanjem in načinom kajenja. Znano je tudi, da opustitev kajenja pomembno zmanjša zbolevnost in prezgodnjo umrljivost. 

Aerosol, ki nastane pri destilaciji in zgorevanju tobaka v cigareti vsebuje sebuje najmanj 7.000 plinskih in čvrstih sestavin; 2.550 jih je iz tobaka, ostale pa izhajajo iz aditivov, pesticidov, drugih organskih snovi, nekaj je kovin. Glavne karcinogene snovi so v čvrstem delu, katranu.

Seznam rakov se ves čas širi

"Seznam rakov, ki jih povzroča kajenje se ves čas širi. V prvi monografiji s tega področja, objavljeni leta 1986, je Mednarodna agencija za raziskovanje raka opredelila 11 vrst rakov, ki jih kajenje zagotovo povzroča, " pozarja Zadnikova, ki je strokovnjakinja za javno zdravje.

Šokantno Zdravje Pretresljivi posnetki zdravih pljuč in pljuč kadilca

Leta 2003 je bilo v tem dokumentu že 14 zagotovo kadilskih rakov, od leta 2012 pa že 16; pljuča, ustna votlino, nosno žrelo, ustno in spodnje žrelo, nosna votlinao in obnosni sinusi, grlo, požiralnik, želodec, trebušna slinavka, jetra, debelo črevo in danko, ledvica, sečevod in mehur, maternični vrat, mucinozni karcinom jajčnikov in mieloično levkemijo. "Potrjena je bila povezava med pasivnim kajenjem in pljučnim rakom, rakom grla in rakom žrela."

Tveganje največje pri raku grla ter pljučnem raku

V veliki mednarodni prospektivni raziskavi EPIC (European Prospective Investigation into Cancer and Nutrition), v katero je bilo med leti 1992 in 2000 vključenih in več kot 10 let spremljanih več kot pol milijona Evropejcev, so ocenili, da lahko kajenju pripišemo 35 odstotkov vseh kadilskih rakov.  "Populacijsko pripisljivo tveganje je največje pri raku grla ter pljučnem raku (večje od 80 %), sledijo raki spodnjih sečil, ustnega in spodnjega žrela, požiralnika, ust, jeter in želodca s pripisljivim tveganjem med 20 in 50 %. Manj kot 20 % tveganja pa lahko pripišemo kajenju pri rakih nosnega žrela, debelega črevesa in danke, mucinoznih karcinomih jajčnika, rakih materničnega vratu, trebušne slinavke, mieloičnih levkemijah ter rakih nosu in nosnih sinusov," še piše v raziskavi za javnost. 

dezurni@zurnal24si.