V nadaljevanju preberite:
- Marko Plahutnik je na podlagi javnih podatkov naredil obširno analizo dogajanja na slovenskem avtocestnem omrežju.
- Podatki potrjujejo, da so za veliko večino zastojev odgovorna Darsova delovišča, le v manjši meri pa količina prometa.
- Opomnik, da Dars in država za pretočnost storita premalo.
V zadnjih dneh se predvsem na medmrežju veliko govori oziroma piše o poglobljeni analizi stanja cestnega prometa v Sloveniji, ki jo je pripravil Marko Plahutnik, sicer uveljavljeni strokovnjak za rudarjenje in obdelavo podatkov.
Plahutnik je na omrežju X pod uporabniškim imenom @Virostatiq objavil serijo tako imenovanih niti, v katerih je zbral in grafično predstavil veliko količino obdelanih javnodostopnih podatkov o dnevnem dogajanju na (avto)cestah. Uporabil je podatke Darsovih števcev prometa ter jih med drugim časovno uparil s policijskimi statistikami o nesrečah in vzrokih zanje. Zajel je petmesečno obdobje od konca aprila do konca septembra letos, ko je bilo cestno omrežje tudi sicer izjemno obremenjeno tako zaradi Darsovih obnovitvenih projektov kot tudi glavne turistične sezone z vrhuncem mednarodnih prometnih tokov prek Slovenije.
🧵Nit o prometu, delih in zastojih na slovenskih avtocestah prek poletja. Podatke sem zbiral od aprila iz prosto dostopnih števcev prometa na spletu. Zajemal sem jih v petminutnih intervalih. Na sliki je najslabši dan trase Kp-Lj. Zastoji se začnejo pri Lj in širijo nazaj. >> https://t.co/bAGS0xgTT7
— Marko Plahuta (@Virostatiq) October 6, 2026
Ključnih ugotovitev, ki jih zbrani podatki dajejo na razpolago za dodatne analize splošni in strokovni javnosti, je veliko. Med drugim je za nekatere najbolj obremenjene odseke z grafikoni precizno predstavil zamude v odvisnosti od relacij, dneva v tednu in ure. Iz podatkov se nazorno vidi, kako se promet na nekem daljšem odseku odvija glede na dejavnike, kot so količina prometa, delne zapore zaradi delovišč ali nesreče. Ti dejavniki se lahko tudi medsebojno prepletajo in takrat nastane scenarij popolne katastrofe, kot je bil 10. september, ko so števci prometa na odseku Sermin - Kozarje našteli za 25 ur zastoja, torej vožnje s hitrostjo manj kot 60 km/h.
Najbolj očitna posledica zastojev na naših avtocestah je na desettisoče izgubljenih ur tistih, ki so vanje ujeti. V oči bode podatek, da smo vsi vozniki skupaj v petih mesecih zaradi čakanja v zastojih izgubili za 765 tisoč ur časa, kar ustreza obdobju 87 let.
Plahutnik je šel tako daleč, da je primerjal zamike v napovedih potovalnih časov navigacijskih naprav, ki so jih prejemali vozniki ob začetku vožnje, z dejanskim stanjem, ki so ga porabili za prihod na cilj. Aktualne podatke zadnjih petih mesecev je primerjal tudi z dogajanjem v daljšem časovnem obdobju ter na podlagi zbranih 'grozdov nesreč' po kraju in okoliščinah ter izpostavil posebej nevarne odseke, na katerih do nesreč glede na okoliščine prihaja pogosteje od pričakovanj.
Od konca aprila do konca septembra letos 15 ozkih grl skupaj z gradbišči povzročilo 80 odstotkov vseh prometnih zastojev. Pri tem jih je večina okoli Ljubljane.
Splošna ocena iz Plahutnikove analize je, da sama količina prometa vpliva na zastoje manj, kot si predstavlja večina voznikov, veliko bolj pa na zgostitve ter posledično nesreče vplivajo dela na avtocestah, ob tem pa je zelo pomembno, kako Dars skrbi za pretočnost.
Analiza trdi, da so dela na avtocestah povzročila 59 odstotkov vseh zastojev, le 16 odstotkov oziroma 9 odstotkov pa je bilo takšnih zaradi prevelike količine prometa na razcepih ali na odprti avtocesti. Zanimiv je tudi podatek, da celotna ljubljanska obvoznica znotraj AC omrežja obsega le 3,9 odstotka, vendar povzroča 17 odstotkov vseh zastojev v državi in 12 odstotkov vseh nesreč. Slabih 14 odstotkov vsega časa, ki ga ljudje v Sloveniji izgubijo v zastojih, gre na račun ljubljanske obvoznice, kjer je na določene dni v tednu mogoče pričakovati 100-odstotno verjetnost njihovega nastajanja.
Celjski vozači so na najslabšem
Povprečen voznik, ki se vozi iz Celja v Ljubljano, v zastojih na avtocesti preživi kar 13,4 dneva. Tisti, ki se vozi med Domžalami in Ljubljano pa 8,7 dneva. Okoli štiri dneve leta na cesti izgubijo tudi vozači med Postojno in Ljubljano oziroma Ljubljano in Novim mestom.
Podatki potrjujejo, katera je najbolj kritična točka v državi
Obdobje zastojev v normalnih okoliščinah brez delovnih zapor ponavadi traja le po nekaj ur na teden. Pri tem je daleč najhujše prometno grlo v državi območje Kozarij, kjer se združita zahodna in južna ljubljanska obvoznica s primorskim krakom avtoceste. Tam že brez delovnih zapor v vseh treh smereh prihaja do velike večine vseh zastojev. Ti začnejo nastajati že pri pretoku okoli dva tisoč vozil na uro, izginejo pa šele, ko promet upade na okoli 1.000 vozil na uro.
Posledica dogajanja na očitno ne več ustreznemu razcepu Kozarje so zastoji, ki se razlijejo več kilometrov daleč po južni, zahodni in severni obvoznici, oziroma na odseku Vrhnika - Kozarje in Povodje - Kozarje.
Poleg Kozarij je še nekaj območij, kjer je glavni razlog za zastoje količina prometa, poleg celotne ljubljanske obvoznice in odseka med Ljubljano in Logatcem so to še območja med Ivančno Gorico in Ljubljano na Dolenjskem, Karavank na Gorenjskem, Šentilja pri Mariboru in okolica Kopra.
Dela najbolj upočasnijo in povzročijo največ nesreč
Vsi ostali zastoji, in teh je daleč največ, so bili posledica del na avtocestah. Najhuje je bilo na območjih Domžal in Zadobrove (gradnja 3. pasu) ter pri Postojni, kažejo Plahutnikovi podatki.
Avtor med drugim posebej izpostavlja jasno dokazano korelacijo med odseki, na katerih Dars izvaja prenovo, in nastajanjem prometnih nesreč. Primerjalni podatki dokazujejo, da je na odsekih z deli nastalo kar 3,3-krat več nesreč kot na istih odsekih pred začetkom del.
Najbolj je v obravnavanem obdobju pokalo na avtocesti med Domžalami in Zadobrovo, kjer je bil dejavnik za nastanek nesreč celo 4,7-krat večji. Zelo slabo je bilo tudi na delovišču med Ravbarkomando in Postojno, kjer je bila verjetnost trka večja za 3,4-krat.
Glede na vzrok za trke je bilo največ bočnih trčenj in oplaženj, sledijo pa naleti v stoječa vozila. Oboje je tipičen scenarij vožnje v počasnem prometu.
S prstom ne gre kazati na tujce
Podatki policije kažejo, da sta že dva od petih voznikov, ki so bili udeleženi v nesrečah v zadnjem času, tuja državljana. A veliko večino nesreč še vedno povzročajo slovenski državljani. Številni med njimi imajo prisotnost alkohola v krvi.
Da je za nastanek nesreč veliko večja verjetnost zaradi del in upravljanja prometa mimo delovišč, dokazuje tudi analiza daljšega časovnega obdobja 2005-2026. Plahutnik jo je izdelal s pomočjo 165 t. i. grozdov, katerih je primerjal varnost določenih odsekov skozi daljše časovno obdobje.
Analiza opozarja na dejstvo, da v primeru nastajanja zastoja na avtocesti kmalu pride tudi do velikega upada hitrosti tudi na vzporednih lokalnih cestah, ob tem pa niza najbolj obremenjene alternativne ceste.
Dars odgovarja: naše analize upoštevajo tudi ...
Kot omenjeno, je Plahutnik za analizo dostopal do javnih podatkov, zato smo se na Dars obrnili na vprašanji, kako ocenjujejo prerez stanja oziroma kako se njihove interne študije prekrivajo z ugotovitvami upravljavca avtocestnega omrežja.
Dars se je sicer spomladi znašel pod hudim plazom obtožb, da predvsem pri zapori zaradi del pri Postojni ni dovolj poskrbel za varno in čim bolj tekoče izvajanje prometa. Po nekaj odmevnih nesrečah je skupaj z ostalimi deležniki sprejel dodatne ukrepe, ki so nekoliko omilili razmere in izboljšali varnost.
Na Darsu so potrdili, da so s Plahutnikovo analizo seznanjeni, vendar imajo do nje očitno pomisleke. "Analiza obravnava le del dejanskega stanja in pri tem ne upošteva celotne kompleksnosti načrtovanja ter izvajanja zapor. Pri pavšalni uporabi podatkov s prometnih števcev bi bilo za celovito sliko treba upoštevati tudi strukturo prometa, prometne tokove in druge relevantne dejavnike."
Zatrjujejo, da stanje na avtocestnem omrežju tudi sami spremljajo neprestano in pri tem uporabljajo različne vire podatkov, od klasičnih prometnih števcev do "sodobnih sistemov, kot so podatki o prometnih tokovih in FCD ter sistemi C-ITS. Analize vključujejo tudi strukturo prometa, prometne obremenitve v dnevnih in sezonskih konicah ter stanje infrastrukture."
Na Darsu poudarjajo, da prometnih izzivov v Sloveniji ni mogoče reševati z enim ukrepom. "Dars jih rešuje sistematično, pri čemer je cilj zagotavljati čim večjo varnost in pretočnost ter hkrati ustrezno vzdrževati in posodabljati infrastrukturo."
"Vsak poseg v infrastrukturo je načrtovan tako, da se njegov vpliv na promet čim bolj omeji, hkrati pa je treba zagotavljati redno vzdrževanje in obnovo avtocestnega omrežja. Zato se pri rekonstrukcijah in posodobitvah v okviru možnosti izboljšujejo tudi prometne rešitve ter prilagajajo potrebam današnjega prometa."
Pri upravljavcu še opozarjajo, da pred vsako večjo zaporo opravijo strokovno analizo prometnih razmer in različnih možnosti vodenja prometa. Za vsako fazo del nato skušajo pripraviti optimalno rešitev za čim manjši vpliv na promet.
Na Darsu pa niso odgovorili na naše vprašanje, kakšne aktivnosti potekajo za razrešitev oziroma ublažitev razmer na najbolj kritičnih točkah pretočnosti prometa, v prvi vrsti glede razcepa Kozarje. Glede tega odseka AC je stroka že pred leti kot edino trajno rešitev navajala popolno rekonstrukcijo odseka, torej novogradnjo. Podobno Dars načrtuje tudi za ostale razcepe na ljubljanski obvoznici. O tem, da bodo na Malencah očitno vrtali nov predor, smo poročali nedavno.
