V kratkem bo policija le začela operativno uporabljati odsekovne merilnike hitrosti, za katere sta Dars kot naročnik in plačnik projekta ter policija kot pisec tehničnih zahtev razpis objavila že jeseni 2023. Do izvedbe so torej minila kar tri leta, polna peripetij in domala neverjetnih razlogov za zamude.
Izbrano podjetje Intermatic je v skladu z zahtevami projekta merilno opremo namestilo na štiri avtocestne odseke in sicer Logatec-Vrhnika v smeri Ljubljane, Ljubljana Brod-Vodice v smeri Kranja, Grosuplje-Ivančna Gorica v smeri Novega mesta in Podmilj-Ločica v smeri Maribora. Za zadnji odsek pod Trojanami postopek prve overitve še ni zaključen zaradi neizpolnjevanja pogojev. Po zagotovilih Urada za meroslovje, ki izvaja postopek, bodo v kratkem znova pregledali napravo.
Kaj drži in kaj ne drži o sekcijskem merjenju hitrosti - miti in resnice:
1. "Gre za najsodobnejše radarje."
Ne eno ne drugo. Odsekovni merilnik ni radar, saj ne deluje po načelu Dopplerjevega odboja kot večina stacionarnih merilnikov, niti ne po tehnologiji LiDAR kot policijski ročni merilniki. Princip delovanja je bolj podoben štoparici: kamera zazna in fotografira vozilo ob vstopu v odsek in začne šteti čas. Ob izstopu iz odseka druga kamera spet posname vozilo, sistem pa ustavi merjenje časa in na podlagi registrske oznake 'upari' vozilo. Zaradi znanega časa in praktično do centimetra izmerjene razdalje med vstopno in izstopno točko je mogoče izračunati povprečno hitrost vožnje. Spremljanje na daljšem odseku je ključna prednost pri umirjanju hitrosti in bolj tekočem prometu v primerjavi s točkovnim merjenjem klasičnih radarjev, ki velikokrat povzročajo t.i. fantomske zastoje.
Sekcijsko merjenje ni ravno nova tehnologija za nadzor prometa. Nizozemska je že leta 1997 opremila prvi odsek, dve leti kasneje so sledili v Združenem kraljestvu. V Avstriji odsekovne merilnike uporabljajo že od leta 2003, v Italiji od leta 2005, na Poljskem od 2015 ... V Sloveniji so se prve resne ideje o sekcijskem merjenju pojavile leta 2011, oktobra 2015 pa je sledilo prvo testiranje naprav skozi trojanske predore, kar je takoj močno spremenilo kulturo vožnje na tem nevarnem odseku. Sledila sta dva ponesrečena Darsova razpisa (2018 in 2021) s favoriziranimi ponudniki. Vmes so naprave testirali tudi na naših državnih in lokalnih cestah, a do redne uporabe ni nikoli prišlo.
2. "Slovenski merilniki so zadnji krik tehnologije."
Težko utemeljivo. V resnici je bil glavni pogoj Darsa oz. policije na razpisu najnižja cena, ob vnaprejšnji pripravi podlage. Če bi želeli odgovorni dodatno vplivati na voznike in izboljšati prometno varnost, je ponudbe na trgu veliko. Na primer italijanski Tutor 3.0 ali pa nizozemski sistemi (merilniki znamke Gatso) poleg merjenja hitrosti ob pomoči programske opreme in visokozmogljivih kamer prepoznavajo vožnjo v napačno smer, pripetost z varnostnim pasom, prekratko varnostno razdaljo, uporabo telefona ...
3. "Hitri motoristi se lahko le smejijo slovenskemu sistemu."
Drži. Darsova zahteva v razpisu je bila, da mora naprava tablice brati zgolj s prednje strani. Motoristov zato naprava ne more zaznati. "Za merjenje vozil, ki imajo tablico samo na zadnji strani – npr. enosledna vozila, tj. motorji, bi morali zagotoviti, da kamere pokrivajo odhajajoči promet - recimo z dodatnimi kamerami oziroma obrniti obstoječe kamere ter določiti novi odsek," pravijo na Uradu. Marsikje v tujini motoristi niso varni pred odsekovnimi merilniki.
Pa ne le motoristi. Zastavlja se veliko vprašanje, ali bo sistem lahko zaznaval tudi prehitre avtobuse in večje kombije, ki imajo nižjo omejitev od 130 km/h.
4. "Merilnik lahko pretentam, če zapeljem na odstavni pas."
Ne bo držalo. "Urad RS za meroslovje je v postopku overitev na podlagi navedb vložnika preveril tudi prepoznavo na odstavnih, voznih in prehitevalnih pasovih na avtocesti," pravijo na inštituciji, ki je dala zeleno luč za uporabo.
5. "V slabem vremenu bo merjenje začasno prekinjeno."
Sistem deluje tudi v megli, dežju in drugih neugodnih vremenskih razmerah. Izziv pa takrat utegne predstavljati prepoznava registrske tablice. "Če razmere vplivajo negativno na prepoznavo registrske tablice vozila, se meritve za določeno vozilo ne izvedejo, ker merilnik hitrosti ne more povezati podatkov o vozilu pri vstopu in izstopu," tako Urad za meroslovje.
6. "Saj slovenska policija pri samodejnih merilnikih itak nastavlja prag proženja izredno visoko."
Morda, tako se je vsaj v preteklosti izkazalo pri stacionarnih radarjih na avtocesti. Dejstvo je, da policisti nočejo biti zasuti s prevelikim številom zaznanih kršiteljev, ker v policiji uporabljajo še veliko ročnega dela. Vendar jim novi merilnik tega očitno ne bo veliko olajšal. V certifikatu o odobritvi tipa merilnika iCar5 med drugim piše: "Merilnik hitrosti tipa iCar5 spada med samodejne merilnike hitrosti za merjenje hitrosti vozil v cestnem prometu, vendar mora operater z ročnim posredovanjem potrditi vsako posamezno meritev hitrosti vozila [odebelil avtor] iz seznama vozil z izmerjeno hitrostjo." Če bi posamezni merilnik v povprečju zaznal po 10 kršiteljev na uro, kar ni nemogoče, bi to na vseh štirih lokacijah pomenilo skoraj tisoč kršiteljev na dan.
Pri uradu zatrjujejo, da s stališča pravilnika takšna rešitev ni sporna, ker operater ne posega v samo meritev oziroma dokazne meritve. "Razlika nastopi le v dodatnem koraku, da meritev na koncu potrdi ali zavrne ročno operater subjektivno na podlagi pregleda podatkov ostalih podatkov, ki niso povezani s samo meritvijo hitrosti." O razlogih, zakaj ima merilnik takšno tehnično zasnovo, na uradu nočejo ugibati, napotili so nas na proizvajalca ter na naročnika.
Nekoliko drugače pa pravijo pri dobavitelju naprave podjetku Intermatic, kjer trdijo, da iCar 5 kljub zapisanemu v certifikatu dovoljuje oba načina: da se prekršek potrjuje ročno ali pa se samodejno posreduje v nadaljnjo obdelavo. "Ročno potrjevanje je praksa v Sloveniji za vse hitrostne prekrške, ne glede na proizvajalca ali napravo," zatrjujejo pri podjetju. Praksa v tujini in tudi pri nekaterih slovenskih redarstvih je drugačna in visokoavtomatizirana.
V Sloveniji imajo odobritev tipa še trije odsekovni merilniki, v njihovih certifikatih pa zahteve po ročnem potrjevanju zadetkov ni. Zakaj odločitev za merilo, ki ne ponuja možnosti visokoavtomatizirane prepoznave in procesiranja kazni, vedo le pisci razpisa.
Spodaj primer poročila, ki ga naprava izdela na podlagi meritve prevelike hitrosti. Poročilo je bilo izdelano v testnem obdobju s pomočjo referenčnega vozila, zato je bil prag proženja nastavljen na 60 km/h. (Vir: MIRS)
7. "Švicarji in Srbi so varni, kazni ne bodo prejeli."
"Sistem omogoča samodejno prepoznavo registrske označbe vozila, prepoznavo države registracije ter samodejno klasifikacijo vozila. Sistem podpira prepoznavo registrskih označb vseh evropskih držav ter držav z območja nekdanje Jugoslavije ter še nekatere ki se pogosteje pojavljajo na naših cestah," so nam povedali pri dobavitelju opreme, podjetju Intermatic. Prek vseevropskega sistema EUCARIS Slovenija avtomatsko izmenjuje podatke iz nacionalnih registrov drugih članic EU, kar omogoča čezmejno kaznovanje kršiteljev. Dodatno ima dvostranske sporazume sklenjene tudi s Švico, Združenim kraljestvom in državami nekdanje Jugoslavije, nečlanicami Unije.
8. "Meritvi se bom izognil tako, da bom zapeljal na izvoz."
Dejansko drži. Tri od štirih vzpostavljenih odsekov meritev so takšni, da imajo vmes izvoz z avtoceste, le odsek Logatec - Vrhnika je brez njega. Ker Dars pri razpisu ni predvidil hkratnega pokritja izvozov z dodatno izstopno kamero (kar nekateri merilniki na trgu omogočajo), povprečna hitrost ne bo izmerjena. Dobra novica za lokalne divjake.
9. "Odsek sem prevozil po predpisih. Naprava sliko mojega avta takoj izbriše, kajne?"
Ne nujno. Certifikat za iCar5 skriva še eno zanimivo podrobnost, ki jo v dokumentaciji konkurenčnih merilnikov ni mogoče najti. Običajno takšne naprave, ko ni zaznane prekoračitve, takoj in sproti brišejo vse podatke vključno s slikami vozil. To je tudi v skladu z načeli varovanju zasebnosti. Urad pa je v primeru merilnika iCar5 dovolil, "da zaradi svoje narave delovanja hrani neobdelane prehode vozil na posameznih kamerah v vstopni in izstopni točki do 24 ur." Jih v tem času policisti lahko obdelujejo še za kaj drugega?
Zakaj ta posebnost, da naprava lahko še ves dan hrani podatke o vseh vozilih, ki vozijo mimo, smo želeli izvedeti pri Uradu: "Ne gre za podatke na strežniku, gre za neobdelane podatke v vstopni in izstopni kameri, ki še niso postali del meritve hitrosti," odgovarjajo. "Na strežniku se nahajajo le podatki o izvedenih meritvah hitrosti, ki vsebujejo informacije o prekoračitvi hitrosti. Po preteku 24 ur se neobdelani podatki avtomatično izbrišejo," so zagotovili.
10. "Ko bo na Višnjegorskem klancu deževalo in bo veljala hitrost 80 km/h, kot to predvidevajo tamkajšnje cestne oznake, bo merilnik to samodejno upošteval."
Ne. To je pred časom zanikala že policija. Medtem ko je merilnikovo samodejno prilagajanje veljavni hitrosti marsikje v tujini nekaj povsem običajnega (Tutor ...), slovenski pisci razpisa tega sploh niso predvideli oziroma vsaj ne v prvem koraku nabave opreme.
Dinamično prilagajanje merilnika veljavni omejitvi bo tako predmet nadaljnih nadgradenj programske opreme, ki pa - napovedujemo - ne bo poceni.
In še bonus trditev:
11. "V omejitev 130 km/h sem po merilniku v avtu peljal s hitrostjo 140 km/h. To je še znotraj varnostne razlike."
Zelo verjetno drži. Merilnik hitrosti v avtu pri takšni hitrosti namerno 'laže' za nekje do 5 km/h. In tudi če vam bo odsekovni merilnik izmeril povprečno hitrost 136 km/h, mora prekrškovni organ upoštevati še varnostno razliko, ki se odšteje od izmerjene hitrosti.
Pri izmerjenih hitrostih iz nepremične točke se po pravilniku upoštevajo naslednje varnostne razlike:
- 5 km/h na celotnem področju do vključno 100 km/h,
- 6 km/h od 101 km/h do 120 km/h,
- 7 km/h od 121 km/h do 140 km/h,
- 8 km/h od 141 km/h do 160 km/h,
- 9 km/h od 161 km/h do 180 km/h,
- 10 km/h od 181 km/h do 200 km/h,
- 11 km/h od 201 km/h do 220 km/h,
- 12 km/h od 221 km/h do 240 km/h,
- 13 km/h od 241 km/h do 260 km/h in
- 14 km/h za hitrosti nad 260 km/h.
