Skoraj dvajsetletni projekt uvajanja sekcijskega merjenja hitrosti se morda le približuje zaključku prve etape, ko bo Slovenija na štiri odseke avtocest uvedla sodoben in avtomatiziran način umirjanja divjakov na slovenskih (avto)cestah. Za primerjavo, na Poljskem trenutno s tem sistemom pokrivajo že okoli 250 kilometrov avtocest, samo letos bodo vzpostavili 43 novih lokacij. Njihov cilj je 130 lokacij, s katerimi bi pokrili do 600 kilometrov najhitrejših cest v državi. Prednost odsekovnega merjenja hitrosti je namreč, da meri povprečno hitrost vozil na daljši razdalji, ne le točkovno. Zato se vozniki precej raje in dlje držijo hitrostnih omejitev.
Eno ključnih orodij proti zastojem in nevarni vožnji
Italija, Avstrija, Nizozemska, Belgija in Združeno kraljestvo imajo že široko razvejano mrežo odsekovnih merilnikov, zelo aktivne pri širitvi odsekov so tudi Španija, Poljska, Češka, Francija in Litva. Njihovo uporabo v prihodnje množičneje napovedujejo na Madžarskem, Nemčiji, Slovaškem ...
Primerjalni podatki iz Poljske kažejo, da se je na odsekih, kjer že delujejo odsekovni merilniki, število hudih prometnih nesreč zmanjšalo za več kot 40 odstotkov. Vozniki na teh odsekih vozijo veliko bolj enakomerno, zato je tam tudi manj zastojev, še kažejo poročila.
Lani je zaradi prevelike hitrosti v Sloveniji umrlo 40 ljudi.
Izbrani ponudnik, podjetje Intermatic, bi moralo v skladu s pogodbo med njim, Darsom in policijo polno delujoč sistem meritev na štirih odsekih predati v uporabo do konca letošnjega marca. Ponudnik je bil sicer izbran na razpisu že januarja 2024, benevolentni rok za izvedbo del pa je bil namenjen temu, da vmes pridobi vsa potrebna dovoljenja Urada za meroslovje (MIRS) in opremi vse štiri predvidene odseke.
Na papirju nekaj drugega kot v merilu
Izbrana naprava iCar5 belgijskega proizvajalca MacQ ni bila med merilniki, za katere bi MIRS že predhodno ugotovil, da ustrezajo tehničnim zahtevam pravilnika, s katerim država bdi nad verodostojnostjo meritev in od tega odvisnih prekrškovnih postopkov. Gre za neregulirano področje na ravni EU, zato dovoljenj za uporabo neke naprave iz ene države ni mogoče brezpogojno uporabiti v drugi državi.
Po vseh zapletih ponovljenega tretjega razpisa, prve zavrnitve vloge odobritve tipa lani pomladi in treh podaljšanih rokih se je stanje konec februarja očitno vsaj nekoliko premaknilo z mrtve točke. MIRS je 20. februarja prejel zadovoljiv odgovor aktualnega vložnika (zdaj to ni več podjetje Intermatic, temveč kar proizvajalec merila MacQ) glede programske opreme. Urad je namreč ugotovil, da različica programske opreme na vzorčnem merilniku ni ista, kot je ob vlogi pisalo v dokumentaciji vložnika. Urad je zato zahteval dokaz, da nova programska oprema ne vpliva na merjenje hitrosti.
"Na Urad je 26. 1. 2026 prispela dopolnitev s strani vložnika, kjer pa dokazila niso bila podana v meri, ki bi izključevala dvom v skladnost s Pravilnikom. Vložnik je bil zato ponovno pozvan k dopolnitvi z obstoječim rokom za dopolnitev do ponedeljka 23. 2. 2026. Vložnik je dopolnila posredoval 20. 2. 2026." V tem dokumentu, ki ga je izdal nizozemski meroslovni urad NMi, je zapisano, da spremembe v programski opremi ne vplivajo na pogreške merjenja. "S tem je vložnik ustrezno dopolnil manjkajočo dokumentacijo," ugotavljajo na Uradu.
Nadaljevanje postopka odobritve tipa je zdaj odvisna od testov, ki jih mora pooblaščeno osebje MIRS-a opraviti na terenu na delujoči testni opremi. Tudi tu so se že zgodile dolge zamude.
"Vložnik je bil na ustni obravnavi 16. 9. 2025 pozvan, da omogoči izvedbo preskusa merilnika hitrosti iCar5 tudi na terenu. Prvotno zagotovilo vložnika je bilo, da bo to omogočeno v mesecu dni. Urad je nato po dveh prošnjah za podaljšanje tega roka dobil končno potrditev preko elektronske pošte s strani pooblaščenca MacQ, da je bil dne 5. 2. 2026 testni sistem za predmetni merilnik hitrosti postavljen na odseku avtoceste Logatec – Vrhnika v smeri proti Ljubljani," pojasnjujejo na MIRS.
Intermatic je za Žurnal24 prav tako potrdil, da je merilnik zdaj na omenjenem avtocestnem odseku nameščen. Merilnik ob pomoči kamer na vstopni in izstopni točki "omogoča merjenje oziroma izračun povprečne hitrosti ter beleženje zadetkov," so dodali pri Intermaticu. A ne gre tako zlahka.
Zdaj je težava v odsevnem traku ...
MIRS je po informaciji, da merilnik že lahko opravlja meritve, od vložnika zaprosil za prve vzorčne meritve, ki so nujne za začetek terenskega dela postopka, saj prek njih urad v skladu s pravilnikom preveri oznake na meritvah, identificira merilni odsek in označbe.
A tu se je znova zapletlo. Dva tedna po zaprosilu za meritve MIRS še vedno ni prejel vzorčnih meritev. Zato so na lastno pest preverili, kaj se dogaja na odseku. "Ker urad v 14 dnevih od obvestila o delovanju merilnika hitrosti še ni dobil vzorčnih meritev, smo v četrtek 19. 2. 2026 izvedli ogled na terenu za razjasnitev dejanskega stanja. Ugotovili smo, da je na odseku nameščena po ena kamera v vstopni in izstopni točki med prehitevalnim in voznim pasom, vendar odsevni trakovi, kot to zahteva Pravilnik, ... niso nameščeni."
Pol leta po prvotnih obljubah prvi odsek torej še ni pripravljen. MIRS je o tem obvestil vložnika, glede nadaljevanja zgodbe pa so na uradu jasni: "Postopek preverjanja se bo nadaljeval, ko bo vložnik MacQ ustrezno pripravil merilnik hitrosti glede na zahteve Pravilnika."
Kdaj se bo to zgodilo? "Ko bo merilnik delujoč in meroslovno funkcionalen, bo Urad izvedel večkratno vožnjo referenčnega vozila, da bo preveril izpolnjevanje funkcionalnih in meroslovnih zahtev v zvezi z delovanjem merilnika na terenu."
Pri Intermaticu sicer vzroke za trenutno blokado v postopku vidijo nekoliko drugače. "Pričakujemo izvedbo testiranja sistema na merilni lokaciji s strani Urada takoj, ko MIRS in DARS uredita postopke za oddaljen dostop do strežnika in ko Urad sporoči, s kakšnimi talnimi označbami je potrebno oziroma se lahko označi vstopno in izstopno lokacijo."
Pravilnik v členu, ki ga vložnik po mnenju urada trenutno ne izpolnjuje, pravi takole: "Začetek in konec merilnega odseka mora biti označen z odsevnim trakom prečno čez celo cestišče ter z merskimi klini ob cestišču. Odsevni trak mora biti viden na dokumentirani meritvi skupaj z merjenim vozilom."
Nameščanje trakov na vozišču je sicer treba izvesti pod delovno zaporo, za kar je potrebna uskladitev z Darsom. Ta je za Žurnal24 potrdil, da v skladu s pogodbo stroške izvedbe zapore nosi Dars.
Kje sta novi kameri odsekovnega merilnika?
Vozniki, ki ne bodo posebej pozorni nanju, bodo omenjeni kameri le stežka opazili, saj sta nameščeni na že obstoječa portala med ostalo Darsove obvestilno-merilno opremo. Nam ju je vendarle uspelo locirati: prva vstopna kamera je nameščena na prvem portalu po uvozu Logatec, druga izstopna pa na predzadnjem portalu pred izvozom Vrhnika, v bližini nekdanje lokacije stacionarnega radarja. Merilni odsek je po navedbah Darsa dolg 7,1 kilometra in poteka po t. i. vrhniškem klancu navzdol.
Podatki Drajv Zemljevid dokazujejo, da gre za visokorizičen odsek, kjer na podlagi analiz anonimiziranih podatkov vozniki zelo pogosto prekoračijo dovoljeno hitrosti 130 km/h - odsek ima drugo največjo stopnjo pogostosti prehitre vožnje. Hkrati gre za enega najbolj prometno obremenjenih delov slovenskih avtocest z gostim prometom tovornjakov, zato vsak še tako majhen trk lahko povzroči večurne zastoje in blokado vzporednih cest ter lahko tudi ogromno gospodarsko škodo.
Gre tudi za področje pogostega nastajanja zastojev.
Kdaj lahko prehitri vozniki pričakujejo prve kazni?
Tega v tem trenutku ne ve nihče. "Projekt je v zaključni fazi, vendar je težko napovedati, točen datum zaključka. Sama izvedba in časovni roki so namreč, poleg podjetja Intermatic, odvisni tudi od drugih deležnikov, ki sodelujejo pri projektu. To so MIRS, DARS in policija," pravijo pri Intermaticu.
Na Mirsu pa: "Urad RS za meroslovje bo še naprej tekoče vodil postopek odobritve tipa. Kot je razvidno že iz dosedanjega poteka postopka, je trajanje postopka odvisno od ustreznosti tehnične dokumentacije, skladnosti merilnika z dokumentacijo in skladnostjo delovanja merilnika z zahtevami Pravilnika, kar mora vse zagotoviti proizvajalec oziroma vložnik."
Kje naj bi do konca marca zaživelo sekcijsko merjenje hitrosti?
Odsekovne merilnike, ki merijo povprečno hitrost vozil na daljši razdalji, bodo glede na razpis najprej postavili na štajerski avtocesti pod Trojanami v smeri Maribora, na gorenjski avtocesti med priključkoma Ljubljana Brod in Vodice v smeri Kranja, na primorski avtocesti med priključkoma Logatec in Vrhnika v smeri Ljubljane in na območju višnjegorskega klanca na dolenjski avtocesti v smeri Novega mesta.
V naslednjih letih naj bi nove merilnike postavili na dodatnih odsekih.
Nekaj več kot pol milijona evrov vredna tripartitna pogodba med Darsom, policijo in Intermaticom iz julija 2024 sicer določa, da mora Intermatic kot izbrani ponudnik izvedbena dela na vseh štirih odsekih zaključiti do 27. marca 2026, torej čez manj kot mesec dni. V nasprotnem mu grozi pogodbena kazen približno tisoč evrov za vsak zamujen dan. Do tega datuma mora pridobiti odobritev tipa, končati gradbena dela, vse štiri merilnike overiti, sistem pa funkcionalno spojiti s programsko opremo policije.
Dars in policija sta se sicer obvezala, da bo natančnost meritev dodatno preverila še neodvisna institucija. Katera, ni znano. Intermatic ima po dokončanju del še štiri mesece časa za pridobitev potrdila o izvedbi, ki bo šele pomenilo dejanski zaključek postopka. Ali bo prehitra vožnja na tem odseku sankcionirana še pred začetkom poletja, torej za zdaj ostaja vprašanje brez odgovora.
Izbrali so napačno lokacijo, namestiti bi ga morali malo naprej, med Vrhniko in Brezovico, da bi štel vozila v koloni!
raje naj se kamere postavijo na križišča in strašno hudo štrafajo vse tiste ki ne spraznijo križišča oziroma zapeljejo v križišče na tak način da zapirajo pot nasprotnemu pasu. in vsi ki ne znajo dat žmigavcev za izhod iz krožišč.… ...prikaži več. in ne brigajo me tisti ki grejo 200km/h na uro po levem pasu brigajo me tisti ki peljejo 80km/h po levem pasu. a bodo te kdaj spoh štrafal ?
ja no in potem je EU za zmanjševanja CO2 . kako neki le ko pa ne pustijo da vzameš zalet. na vrhu klanca v ler pa - hija zalet do brezovice . a veste kolk se to pršpara. ejeje bogi… ...prikaži veči bogi EV, k boste mogl premzat ne pa filat baterije. le kak bost epršli do močvirja.