Avto
44604 ogledov

Konec skrivalnic, dokumenti razgaljajo Darsov nasedli projekt

avtocesta promet Saša Despot
Objavljamo dokumente, ki razkrivajo, da sta Dars in policija zaupala enega najpomembnejših projektov glede prometne varnosti podjetju, ki v več kot pol leta ni storilo praktično ničesar za izpolnitev zakonskih zahtev. Zdaj teče voda v grlo.

Na podlagi odločbe ministrstva za gospodarstvo, ki jo objavljamo, postaja fiasko Darsa in policije glede skupnega projekta vzpostavljanja prvih sekcijskih meritev hitrosti na avtocesti vse očitnejši. Pomanjkljivosti na zanimiv način izbranega merila so vse prej kot zgolj formalne narave oziroma vprašanje prevodov dokumentacije, kot so trdili v podjetju. Dobavitelj se več kot pol leta ni odzval na pozive k tehtnim popravkom, priloženo merilo ne zadosti slovenskemu pravilniku v več točkah.

Ali bodo odgovorni ljudje na Darsu in policiji projekt z izbranim dobaviteljem sploh lahko izvedli glede na iztekajoče časovne roke, je vse bolj tehtno vprašanje. Vse bližje je vnovična, že tretja razveljavitev razpisa za vzpostavitev sekcijskega merjenja hitrosti.

Potrpljenje urada je trajalo 14 mesecev

Merilnike za prvo fazo vzpostavitev meritev na štirih odsekih bi moralo Darsu kot formalnemu naročniku in policiji kot dejanskemu piscu pogojev ter kasnejšemu uporabniku merila dostaviti podjetje Intermatic, ki je posel dobilo s ponudbo za 530 tisoč evrov. Intermatic je sicer pri policiji v zadnjih 15 letih dobil praktično vse posle s klasičnimi stacionarnimi merilniki.

Razpis za sekcijsko merjenje je znova vseboval številne nenavadne pogoje in indice favoriziranja enega ponudnika. Na razpis so sicer prejeli tri prijave. Novi tip merilnikov bi moral skupaj s potrebno infrastrukturo začeti delovati na določenih odsekih najkasneje marca 2026, kar je bil zelo radodaren rok glede na to, da je bil ponudnik izbran zgodaj 2024.

V skladu z zakonodajo bi moral Intermatic za ponujeni sekcijski merilnik iCar5 belgijskega proizvajalca MACQ pri pristojnem Uradu za meroslovje najprej pridobiti odobritev tipa. Tu se je zalomilo, urad je po 14 mesecih postopka vlogo marca letos zavrnil, smo razkrili pri Žurnal24.si.

Maja smo pisali, da je ministrstvo kot pritožbeni organ druge stopnje zavrnilo pritožbo Intermatica. A podrobnosti takrat niso želeli pojasniti. V Intermaticu so takrat poudarili, da bodo kljub zavrnitvi pritožbe vložili vse napore v izpolnitev pogodbenih obveznosti. 

Zdaj smo od ministrstva za gospodarstvo, trgovino in šport pridobili odločbo, s katero je ministrstvo kot drugostopenjski organ odločalo o pritožbi podjetja Intermatic. Prvič smo tako dobili vpogled tudi v odločbo urada in pritožbo podjetja, saj je prej ne eden ne drugi nista želela razkriti. 

Krivi naj bi bili "le" prevodi in navodila

Prva zavrnilna odločba urada vse doslej javnosti ni bila znana, ker se urad sklicuje na tajnost postopka, ki formalnopravno še ni zaključen. Intermatic se namreč po zavrnitvi njegove pritožbe še lahko pritoži na upravno sodišče. Prav tako odločbe urada do danes ni želel razkriti Intermatic, čeprav je zastopnik Intermatica Saša Živković aprila javno izražal presenečenje nad odločitvijo.

Posebej je izpostavil, da je isto merilo že odobril nizozemski meroslovni urad NMI, po njegovem mnenju "eden od treh najpomembnejših uradov za meroslovje v Evropi." Katera sta druga dva, ni navedel, prav tako je zamolčal, da je NMI odobritev izvedel za belgijskega naročnika po belgijskih, ne pa po bistveno ostrejših nizozemskih standardih.

Ob tem pa je Živković za TV Slovenija dodal še: "Ne gre za to, da naprava ni ustrezala meroslovnim predpisom, problem je bil predvsem v določenih prevodih, navodilih in prilagoditvah programske opreme."

Je mogoče, da bi tako pomemben projekt za izboljšanje prometne varnosti v Sloveniji padel v vodo zaradi "določenih prevodov"? Drugostopenjska odločba ministrstva, ki nosi podpis ministra Matjaža Hana, razkriva bistveno drugačno sliko. V njej je ministrstvo na podlagi dokumentacije, ki sta jo predložila tako Intermatic kot urad, potrdilo, da je bila zavrnilna odločitev urada pravilna in edina logična.

Odločba ministrstvo za gospodarstvo | Avtor: MGTŠ MGTŠ

Kaj je ugotovil urad

Kot je mogoče razbrati, Intermatic kljub številnim pozivom in ob stalnemu podaljševanju rokov ni predložil ustrezne tehnične dokumentacije oziroma vzorca merila, ki bi deloval v skladu s slovensko zakonodajo.

Urad je med drugim ugotovil, da s strani Darsa in policije izbrani merilnik iCar5 v ponujeni obliki ne omogoča preprečevanja zlorab oziroma ne zmanjšuje možnosti za nehoteno napačno uporabo. 

Urad je med postopkom izločil belgijsko tehnično dokumentacijo, ker tamkajšnja zakonodaja zagotavlja nižjo raven varovanja javnega interesa - na primer trikrat večji dopustni pogreški pri meritvah v primerjavi s Slovenijo.

Poleg tega je urad ugotovil več pomanjkljivosti glede izpolnjevanja pogoja možnosti pregleda in preskusa delovanja merilnika, s tem pa tudi možnost preskusa delovanja merila v laboratorijskih in realnih pogojih. 

Vložnik ni razložil oziroma dokazal niti, da ima naprava vgrajen testni način delovanja, ki je nujno potreben za ugotavljanje skladnosti, overitev in nadzora, je razvidno iz odločbe urada, v katerem je naštetih še več nepravilnosti, od katerih so nekatere javnosti ostale prikrite.

Urad med drugim navaja tudi, da je vložnik v eni od faz postopka predložil belgijske dokumente brez ustreznega prevoda, v angleščino jih je kasneje prevedel vložnik kar s spletnim prevajalnikom. Čeprav mu ne bi bilo treba, je Urad upošteval določene angleške prevode. 

Kaj uradu v pritožbi očita Intermatic

Intermatic je v pritožbi prepričan, da je ves čas primerno in tvorno sodeloval v postopku tipske odobritve, urad pa da je z izdajo negativne odločbe deloval preuranjeno in kršil njegove postopkovne pravice.

Med drugim je v pritožbi obtožba "namernega šikaniranja pritožnika s strani organa prve stopnje", ker da urad ni želel vrniti dostavljenega merila, da bi ga vložnik lahko ustrezno nadgradil. Merilo je še vedno v rokah urada. 

Težka je tudi obtožba, da urad za meroslovje krši načela enakopravne obravnave strank, saj od konkurenčnega vlagatelja za sekcijski merilnik Celeritas MVD 2022 naj ne bi zahteval tako obsežne dokumentacije in da je temu vlagatelju bolj popuščal v raznih zahtevah. Uradu očita tudi prekrivanje podatkov o konkurenčnem vložniku in časovnici njegovega postopka.

Kaj je ugotovilo ministrstvo

Ministrstvo v zavrnilni odločbi na drugi stopnji glede na celotno časovnico ugotavlja, da je postopek Intermatica trajal kar 447 dni. Ključno pa je dejstvo, da je urad med postopkom 1. 7. 2024 pozval vložnika, naj v roku 30 dni zagotovi vzorec merila, ki bo v skladu s pravilnikom, ob tem pa navedel konkretne do takrat ugotovljene pomanjkljivosti, ki jih mora vložnik ustrezno nasloviti. Seznam konkretnih pomanjkljivosti je v odločbi sicer prekrit, zelo verjetno zato, ker gre za določene tehnične pomanjkljivosti, katerih razkritje v javnosti bi lahko poslovno škodilo proizvajalcu merila.

Izbrani ponudnik bi moral v skladu z julija 2024  podpisano pogodbo vsak mesec obveščati Dars kot naročnika, kako daleč je postopek odobritve tipa merila. Kaj piše v teh poročilih, ostaja neznanka, saj nam jih Dars zaradi nasprotovanja Intermatica noče razkriti.  

Na prošnjo vložnika je nato urad kar štirikrat podaljšal rok za dobavo merila in zahtevana pojasnila vse do januarja 2025. Torej za več kot pol leta. Decembra lani je Intermatic sicer dostavil merilo v 'končni verziji', a brez dokumentacije in dodatnih dokazil. Urad je kljub preteku skrajnega januarskega roka še vedno upošteval naknadno poslane dopolnitve, ki pa so bile zgolj formalne narave v 'enovrstičnem formatu,' ne pa vsebinske, je zapisalo ministrstvo.

Ministrstvo nadalje ugotavlja, da je imel vložnik več kot pol leta časa za dopolnitev vloge, a tega ni storil. Prav tako je urad po mnenju ministrstva pravilno in podrobno obrazložil razloge za zavrnitev vloge. Zavrnili so tudi obtožbo o neenakopravni obravnavi strank s strani urada: "Vse navedbe pritožnice v zvezi s postopkom izdaje odobritve tipa merila za merilnik hitrosti CELERITAS MVD 2022 st. 6411-10/2024/35 so podana brez dokazov, na podlagi domnev pritožnice, ki pa jih je možno enostavno preveriti v javno dostopnih listinah."

V teh dokumentih je mogoče videti, da je tudi konkurenčni vložnik moral večkrat dopolnjevati svojo vlogo, prilagati ustrezno prevedeno dokumentacijo akreditiranih tujih laboratorijev in dokazati, da merilo izpolnjuje vse člene pravilnika. Njegov "postopek je trajal 294 dni, postopek pritožnice [podjetja Intermatic, op. a.] pa 447 dni ob dejstvu, da je pritožnica samo za zadnjo dopolnitev potrebovala 190 dni."

Ministrstvo je nazadnje dalo prav uradu tudi, da ta v času do pravnomočnosti izpodbijane pritožbe noče vrniti merila Intermaticu. "V tem primeru gre za običajen postopek zavarovanja dokaza pri merilnikih hitrosti. Stranka lahko direktno oziroma preko dostopa na daljavo spremeni nastavitve in programsko opremo merilnika. Ker s predmetnim vzorcem merilnika prvostopenjski organ dokazuje, da ta ne izpolnjuje zahtev Pravilnika o meroslovnih zahtevah, mora le-ta ostati v hrambi (izklopljen) pri prvostopenjskem organu."

Sekcijsko merjenje hitrosti | Avtor: Andrej Leban Andrej Leban

Je slovenski urad primerno podkovan za takšne postopke?

Merilniki hitrosti spadajo med neharmonizirana merila v EU, to pomeni, da članice lahko regulirajo področje po lastnih predpisih, s katerimi mora merilo dokazati, da meri zanesljivo v vseh pogojih delovanja in brez možnosti zunanjih malverzacij.

Odobritev v eni državi zaradi različnih standardov zaščite javnega interesa ne pomeni avtomatske odobritve v drugi, čeprav se zaradi racionalizacije in pohitritve postopka lahko upošteva določena že zbrana akreditirana dokumentacija, na primer glede tehničnih preskusov. Omenjeni merilnik, ki trenutno zaman išče odobritev tipa v Sloveniji, ima tako znotraj EU odobritev tipa za uporabo v Belgiji, na Poljskem in v Litvi.

"Na Uradu RS za meroslovje s stalnim usposabljanjem skrbimo, da so strokovnjaki urada usposobljeni na najvišji ravni za izvajanje postopkov iz pristojnosti urada, torej tudi na področju merilnikov hitrosti," so nam pojasnili na uradu. 

"Z optimizacijo in avtomatizacijo metod skrbimo, da so postopki, ki so odvisni od urada, izvedeni v čim krajšem možnem času. Trajanje teh postopkov pa je močno odvisno tudi od časa, ki ga vložniki potrebujejo, da dopolnijo oziroma prilagodijo tehnično dokumentacijo in merilne instrumente zahtevam predpisa."

Slovenski urad za meroslovje ima sicer na področju merilnikov hitrosti zelo pomembno mednarodno vlogo, med drugim pri razvoju novih standardov sodeluje z verjetno najbolj znanim meroslovnim uradom na svetu. "Na področju merilnikov hitrosti se to izkazuje tudi v tem, da Urad RS za meroslovje s svojimi strokovnjaki in skupaj z METAS-om - švicarskim meroslovnim uradom - na mednarodni ravni vodi pripravo novega OIML R 91 priporočila za merilnike hitrosti v cestnem prometu. Gre za dokument s statusom mednarodnega standarda, ki ga izda Mednarodna organizacija za zakonsko meroslovje (OIML). Dokument pokriva zahteve, preskusne metode in poročanje za izvedbo odobritve tipa merilnikov hitrosti in nudi podlago, na katero se bodo lahko sklicevali nacionalni pravilniki."

andrej.leban@styria-media.si