V tretje gre menda rado. Potem, ko sta morala policija oziroma v njenem imenu s korupcijsko afero pred kratkim omadeževani Dars že dvakrat ustaviti razpis za dobavo sekcijskega merjenja hitrosti na naših avtocestah, zdaj poskušajo znova. A kot ugotavljamo na podlagi poglobljenega raziskovanja in pridobivanja javnih ter zakulisnih informacij, spet z množico spornih pogojev, ki jih glede na odgovore zainteresiranim ponudnikom pisci nočejo ali niti ne znajo razložiti.
Dars je tudi letos za razpis prejel ogromno vprašanj in prošenj za dodatna pojasnila, od katerih je mnogo praktično identičnih kot na razpisu iz leta 2022, ki je propadel zaradi ugotovljenih nepravilnosti s strani Državne revizijske komisije. Slednje pomeni, da se ekipa strokovnjakov ni potrudila izboljšati obstoječe razpisne dokumentacije, prav tako ni govora o dvofaznosti postopka oziroma ponderiranja z namenom iskanja učinkovitejše naprave, česar se poslužujejo pri podobnih razpisih v tujini.
Vrhunec na vztrajna vprašanja ponudnikov pa je bil odgovor Darsa, da bodo za preverjanje izpolnjevanja razpisnih pogojev angažirali neodvisno zunanjo organizacijo. To napeljuje k ugotovitvi, da so tehnične zahteve v razpisu postavljene tako slabo, da jih niti pripravljalci sami niso sposobni preveriti.
Na Darsu so za Žurnal24 potrdili, da so tudi tokrat ključne tehnične pogoje v razpisu napisali na policiji oziroma kadri tamkajšnjega Urada za informatiko in telekomunikacije, ki ga danes vodi Alen Vozelj.
V ozadju razpisa pa so po naših informacijah isti ljudje na policiji, ki že vrsto let obvladujejo vse v zvezi s posli glede merilnikov hitrosti in alkohola. V enem od sodnih procesov je bilo tudi jasno ugotovljeno, da so oškodovali proračun za več deset tisoč evrov. Za policijo je organizacija Transparency International v poročilu iz leta 2019 ugotovila, da prireja razpise merilnikov za vedno istega ponudnika. Pojavljajo se očitki, da je bil tudi tokrat eden od ponudnikov predčasno seznanjen s pogoji razpisa.
Policijska zvitost, prvič: trik z odgovori in 20 mesecev časa
Vrednost razpisa je do 835.000 evrov brez DDV, je razkril naročnik na podlagi enega od vprašanj potencialnih ponudnikov. Obseg razpisa je v primerjavi s tistim iz 2022 bistveno ožji, saj je Dars prevzel nase zagotovitev ustreznih kovinskih portalov in komunikacijskih povezav do lokacij. Prav tako v tokratnem razpisu iščejo naprave za samo štiri lokacije namesto 11 iz lanskega propadlega razpisa. Tokrat bi merilnike postavili na štajerski avtocesti pod Trojanami v smeri Maribora, na gorenjski avtocesti med priključkoma Ljubljana Brod in Vodice v smeri Kranja (nova lokacija!), na primorski avtocesti med priključkoma Logatec in Vrhnika v smeri Ljubljane in na območju višnjegorskega klanca na dolenjski avtocesti v smeri Novega mesta. Kar nekaj problematičnih odsekov je izpadlo iz razpisa.
Tudi na tokratnem javnem razpisu se je naročnik oziroma v njegovi vlogi policija poslužila enakega pristopa glede odgovarjanja na vprašanja ponudnikov glede pogojev. Najprej so podaljšali rok za oddajo ponudb, nato pa počakali s ključnim delom odgovorov, da je glavnina dodatnih vprašanj vmes že ponehala. Na roke jim je šel tudi večdnevni zamik od pošiljanja do objave odgovorov na portalu javnih naročil, ki je posledica statusa mednarodnega razpisa. Ko so bili najbolj pomembni odgovori končno vidni, je hkrati že potekel rok za nova vprašanja, ki bi jih zelo verjetno imeli potencialni ponudniki na podlagi objavljenih pojasnil. Da je razpis vprašljive kakovosti, dokazuje že sama količina in tudi na desetine vprašanj.
Izkazalo se je, da lahko na razpisu sodeluje vsakdo, ki ima potrdilo, da je za nekaj evrov takse vložil vlogo pri Uradu za meroslovje za začetek postopka odobritve tipa. Kaj želi lastnik dokazila v resnici prodati, sploh ni pomebno.
Dars in prek njega policija nameravata opremo izbrati izključno na podlagi najnižje cene in pregleda priložene dokumentacije, o dejanski uporabnosti se ne sprašujeta.
Naročnik je v odgovorih na vprašanje enega od ponudnikov moral priznati, da dopušča možnost, da bo izbrani ponudnik na podlagi kasnejše odobritve tipa lahko dobavil drugačno opremo kot jo je navedel v ponudbi. To pa omogoča kar nekaj možnosti za izgravanje sistema javnega razpisa s strani ponudnikov.
Dobava opreme je predvidena šele v roku 20 mesecev po podpisu pogodbe, tako da bo imel izbrani ponudnik leto in osem mesecev časa za pridobitev certifikata odobritve tipa ter nato overitev in postavitev naprav ter njihovo predajo v uporabo policiji.
Postavi se vprašanje, zakaj so omogočili tako dolg dobavni rok. Vzrok je lahko v želji, da bi se na javni razpis prijavilo čimveč potencialnih dobaviteljev, saj imata po dostopnih podatkih v Sloveniji trenutno samo dve napravi že odobritev tipa sekcijskega merjenjea. Ena od njih je tista iz trojanskega poskusa leta 2016.
Policijska zvitost, drugič: neznani test neznane inštitucije
Največ vprašanj potencialnih ponudnikov je bilo povezanih z veliko posebnostjo v razpisu, da namreč namerava naročnik po opravljenem izboru in po izvedeni primopredaji uvesti naključno periodično testiranje ustreznosti opreme. V primeru prepozne vzpostavitve ali pa nepravilnosti pri delovanju je v pogojih zapisano, da izbrani ponudnik "lahko" (ni pa nujno!) tvega visoke finančne penale za vsak koledarski dan, ko sistem ne bo ustrezno deloval. To naj bi bila glavna varovalka glede tehnične ustreznosti opreme.
A manjka jasnost in transparentnost, ali bodo test izvedli ne glede na ime izbranega ponudnika in kako bo test sploh izveden. Na učinkovitost merjenja namreč močno vplivajo vremenske razmere in gostota prometa, zato ne bi bilo težko očrniti in nepravega zmagovalca in mu povzročiti velik finančen minus.
Naročnik oziroma upravljalec bi po potrebi preverjal predvsem, ali sistem resnično zadostuje pogoju vsaj 90 odstotkov prepoznanih tablic. Ker se takšno testiranje izvede običajno pred izborom končnega ponudnika ter bi morali biti pogoji za način izvajanja takšnega testa transparetno zapisani v javnem razpisu, se je na tem mestu usula množica vprašanj in komentarjev različnih ponudnikov. Ti so zahtevali, da naročnik pojasni formulo za izračun, saj jim ni bilo jasno, ali naj sistem glede na besedno formulacijo prepozna samo 90 odstotkov tablic ali pa tudi 90 odstotkov znakov na tablicah, kar je ključna in odločilna tehnična razlika. Dalje, kaj bo s tablicami, ki ne pripadajo članicam EU? Kaj bo z novimi tablicami oziroma alfanumeričnimi kombinacijami, ki jih bodo države, tudi slovenska, šele uvajale, program pa še ne bo prilagojen nanje ...?
Niti po štirih krogih odgovorov ponudniki niso dobili jasnih pojasnil. Naročnik se je celo odločil, da rezulatov teh periodničnih naključnih testiranj ne bo javno objavil.
Na vztrajanje potencialnih ponudnikov glede razjasnitve pogojev testiranja je naročnik očitno po medsebojnem dogovoru med policijo in Darsom na koncu odgovoril, da bo testiranje izvedla neodvisna institucija. Ko smo na Žurnalu24 vprašali, katera bo ta 'neodvisna institucija,' so nam na Darsu odgovorili, da je še niso izbrali.
Ker se je takšen pogoj oziroma opozorilo o možnih, ne pa obveznih naključnih preverjanjih v preteklih javnih razpisih za merilnike hitrosti s strani policije že pojavljal, smo policijo prosili za odgovor, ali so v primeru nabave radarskih merilnikov, ki jih je za policijo dobavilo podjetje Intermatic, sami kdaj naknadno izvedli preizkus učinkovitosti. Odgovor policije je bil: ne.
Kot pojasnjujejo razlog, so "bile vse potrebne aktivnosti sproti vodene in usklajevane z več strokovnimi službami v policiji." To utemeljeno napeljuje na možnost, da v primeru 'pravega' ponudnika morda nikoli ne bi izvedli dodatnega testiranja, bi pa z njim v neznanih okoliščinah in pogojih finančno izmučili 'nepravega' ponudnika.
Policijska zvitost, tretjič: 100.000 evrov prednosti in roza barva
Pisci razpisa so navedli pogoje, kako mora delovati programska oprema za komunikacijo in nadzor merilnikov na daljavo. Zahtevajo, da mora imeti zemljevid z lokacijami merilniki. Na merilniku mora goreti zelen simbol, če merilnik deluje pravilno, rumen simbol, če ne meri, simbol v oranžni barvi, ko je zaznana nekritična napaka, in rdeč simbol, ko gre za stanje alarma.
Vse v redu in prav, če ne bi natančno enake barvne skale oziroma takšne grafične rešitve uporabljala okoli sto tisoč evrov vredna programska oprema za nadzor različnih tipov merilnikov, ki jo je policiji avgusta letos - vsega tri mesece pred razpisom za sekcijsko merjenje - po postopku brez javnega razpisa dobavilo podjetje Intermatic, tudi eden od potencialnih dobaviteljev za sekcijske merilnike. Povsem enako formulacijo oziroma razlago glede delovanja programske opreme smo namreč odkrili v dokumentaciji te programske opreme, potem ko so nam jo na našo zahtevo razkrili na policiji.
To pomeni, da bi navedeni ponudnik, če se bo prijavil, avtomatsko startal z velikansko prednostjo, saj lahko ponudbo zniža za več deset tisoč evrov na podlagi prihranka z ravnokar dobavljeno in policijskimi pogojem 100-odstotno prilegajočo programsko opremo.
Več ostalih ponudnikov je v vprašanjih neposredno opozorilo, da so pogoji o barvni lestvici in drugih zahtevanih funkcionalnostih pristranski in dobesedna kopija programske rešitve Intermatica, saj je mogoče stanje meril in druge parametre prikazati tudi na drugačne načine. Ob tem so od naročnika zahtevali, naj konkretneje pojasni, kakšne naj bodo napake, da se mora merilnik obarvati oranžno ali rdeče, vendar so bili odgovori zelo splošni. Eden od jeznih potencialnih ponudnikov je bil že sarkastično neposreden in je vprašal: "Ali lahko na podlagi vašega odgovora št. 25 ponudnik ponudi še peto barvno stanje merilnika v 'roza' barvi – merilnik hitrosti deluje v načinu za nadzor s strani ponudnika oziroma kalibracijo pri overitvah?"
Policijska zvitost, četrtič: kako zmagovalcu ohraniti 80.000 evrov
Zanimivo so pisci v finančni del razpisa dodali še eno, fiksno postavko, ki jo morajo pri izračunu ponudbe upoštevati vsi ponudniki. To je postavka za rezervne dele in za izvedbo overitev v vrednosti kar 80.000 evrov, kar je skoraj 10 odstotkov celotnega razpisa.
Ponudniki so postavljali vprašanje, zakaj naj bo ta postavka sploh navedena, ni pa na primer treba priložiti cenika za posamezne rezervne dele. Prav tako je pri merilni opremi doslej veljalo, da izbrani ponudnik plača prvo overitev sekcijskega merilnika, vse kasnejše pa so stvar uporabnika, torej policije. Policija kot pisec razpisa in bodoči uporabnik meril pa je kljub temu dopustila možnost, da bodo overitve lahko tudi stvar ponudnika.
A obstaja kavelj, s katerim bi policija lahko regulirala dejansko črpanje iz postavke '80.000' - če zahtevo za redno ali izredno overitev naprave na Urad za meroslovje poda policija, ki je državni organ in neposredni proračunski porabnik, potem je storitev Urada po naših informacijah 'zastonj' oziroma v breme davkoplačevalcev. Če pa vlogo za overitev poda podjetje, četudi gre za državni Dars, se overitev plača po tržni ceni.
Na strani policije bo torej možnost, da odloča o načinu overitve in s tem (ne)dotaknjenosti postavke.
Nedotaknjenih lahko na zmagovalčevem računu teh 80 tisoč evrov ostane tudi tako, da policija v primeru okvare nekega dela ne bi zahtevala garancijske zamenjave oziroma bi bil kot vzrok okvare naveden razlog, ki ni krit s strani garancijskih pogojev. Ni treba veliko domišljije za vprašanje, ali bi lahko favoriziran in vnaprej informiran ponudnik višino svoje ponudbe ustrezno zmanjšal na podlagi zagotovila, da policija ne bo nikoli posegla v rezervacijo 80 tisočakov.
Prehitri motoristi nezanimivi, avtobusi premajhni
V razpisu je predvidenih še več drugih rešitev, ki vzbujajo dvom, ali je iskanje učinkovite naprave zares njegova prioriteta, ali pa so pogoji spisani glede na znane rešitve, ki jih ponuja en ponudnik. Tako se je naročnik z ostalimi potencialnimi ponudniki 'zapel' glede obveznega pogoja usmerjenosti meril v prednji del vozila, kar pomeni, da se bodo prehitri motoristi nekaznovano vozilli po slovenskih avtocestah, saj policija v zadnjih petih letih ni uspela doseči ustrezne ureditve zakonodaje glede odgovornosti lastnikov vozil. Argument o tem, da za prepoznavo potrebujejo fotografijo obraza voznika kršitelja, pa ne drži, kar je dokazalo slovensko vrhovno sodišče.
Prav tako naročnika ni zanimala dodatno možnost prepoznave vozil, ki vozijo v napačno smer. Naročnik je ponudnika zavrnil z obrazložitvijo, da takšne naprave že imajo, s tem pa so se odpovedali dodatni možnosti za preprečevanje enega najhujših scenarijev na avtocesti. Gluhi so ostali tudi za opozorilo, da obstajajo sistemi, ki lahko pokrijejo vmesne uvoze in izvoze na odseku meritev na Trojanah. Dirkači se bodo globi še naprej enostavno izognili, če se bodo vmes ustavili na krofih.
Naročnik tudi vztraja pri zakonsko nedefinirani klasifikaciji vozil po posameznih kategorijah. Zakon o pravilih cestnega prometa namreč na avtocestah predpisuje različne omejitve hitrosti glede na vrsto vozil (osebno vozilo, avtobus, tovornjak ...), a se je policija ločevanja vozil lotila po svoje. Najprej so želeli ločevati osebna in tovorna vozila na podlagi kombinacije prepoznave največje skupne mase nad 3,5 tone in dolžine vozil 15 metrov.
Ko so jim ponudniki dokazali, da kaj takšnega praktično ni mogoče, saj se tehtanje vozil med vožnjo (WIM) izvaja predvsem na mostovih, so se odločili, da je dovolj razločevanje glede na skupno dolžino 15 metrov - vse kar je krajše od te meje, bo 'avto' z eno omejitvijo hitrosti, vse nad to mejo bo 'tovornjak' z drugačno. Zadeva bo v praksi zelo slabo uporabna, saj bodo kot 'avtomobili' okvalificirani vsi težki kombiji, srednje veliki tovornjaki, avtobusi, celo krajši vlačilci.
Igre posameznikov v imenu prometne varnosti
Lahko le upamo, da bosta Dars kot naročnik in policija kot uporabnik končno izpeljala ta izredno pomembni projekt za prometno varnost na naših avtocestah, ki zagotavlja tudi večjo pretočnost na kritičnih delih avtoceste.
Obstaja pa resna možnost, da bo razpis ponovno ustavljen tako kot leta 2018. Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za pravosodje in policija namreč še niso našli skupnega jezika glede odprave velike pomanjkljivosti v zakonodaji, zaradi katerih je policija leta 2018 zavrnila prevzem sekcijskih merilnikov hitrosti in s tem ustavila javni razpis. Tokratni rok za oddajo ponudb je 22. december.
Saga o uvajanju sekcijskih merilnikov (kratka različica)
Akcijski načrt, da bi Slovenija po zgledu prodornih evropskih držav začela umirjati hitrost ob pomoči sistema za sekcijsko merjenje, so na Agenciji za varnost prometa spisali že leta 2010, takrat je predvidel možnost začetka delovanja v dveh letih, torej leta 2012. Prednost sekcijskega merjenja je, da lahko deluje visokoavtomatizirano, policijski kader je razbremenjen, vozniki pa hitrost spoštujejo skozi daljše razdalje, ne le točkovno kot v primeru stacionarnih radarjev. Da takšna naprava zares deluje pravilno, zagotavlja ustrezen certifikat Urada za meroslovje, ki ga mora ponudnik zagotoviti ob dobavi naprave. Urad izvaja tudi redno preverjanje verodostojnega delovanja naprav.
Leta 2016 je šele sledilo prvo testno obdobje sistema pod Trojanami, v času katerega se je kljub določenim težavam na opremi in pri delovanju policije spoštovanje predpisanih hitrosti na tem nevarnem odseku bistveno izboljšalo. To je dokazovalo tudi precej manjše število trkov in posledičnih zastojev.
Leta 2018 na podlagi prioritetnih lokacij za uvedbo meritev policija za Dars prvič spiše ključne pogoje razpisa - Dars bi bil formalni lastnik in plačnik, policija pa bi opremo uporabljala. A na zadnji dan roka za oddajo ponudb razpis ustavijo, ker se policija ni želela zavezati k prevzemu opreme. Kot razlog je navedla, da zakonodaja ne opredeljuje odgovornosti lastnika vozila glede identifikacije dejanskega voznika kršitelja. Država še do danes ni posodobila zakonodaje glede tega sicer resnega pomisleka.
Leta 2022 policija prek Darsa kljub temu poskusi znova, išče se naprava za 11 različnih odsekov. Razpisni pogoji so zapisani tako, da bi merilnike z enim dobaviteljem nabavili v treh fazah. Izbrani ponudnik bi moral med drugim prevzeti hud finančni riziko, če bi se policija odločila in po lastnih notranjih kriterijih izvedla testiranje, na podlagi katerega bi kljub certifikatu Urada za meroslovje ugotovila morebitne napake pri meritvah. Vse v redu, dokler je dobavitelj "naš" in takšnega testa ne bi opravili.
Potencialni ponudniki po neuspelih pritožbah na te in druge omejujoče pogoje glede tega, kdo lahko sploh sodeluje, uradno vložijo revizijo. Državna revizijska komisija kar dvakrat ugotovi kršitev zakonodaje o javnem naročanju zaradi prirejanja pogojev. Darsu ne preostane drugega, kot da razpis po več kot pol leta potihoma ugasne z neresničnim izgovorom za javnost, da je za to kriva ukinitev avtocestne policije.
Hitrost in prekratka varnostna razdalja sta prepoznana kot glavna vzroka za nesreče na slovenskih cestah, tudi avtocestah. Pozno spomladi letos je odmeval primer hude tragedije na Višnjegorskem klancu, ki bi moral biti že zdavnaj 'pokrit' s sekcijskim merilnikom. Nekaj dni za tem, ko smo na to opozorili v članku, je notranji minister Boštjan Poklukar napovedal nov poskus uvedbe sekcijskega merjenja. Po naših informacijah so bili sproženi tudi določeni interni postopki glede ljudi, ki znotraj policije pripravljajo razpise za merilnike in ki so bili v preteklosti že sodno prepoznani kot odgovorni za oškodovanje javnega premoženja. Javnost o epilogu postopkov ni bila obveščena.
Da so zaradi zadnjega razpisa sneli rokavice tudi ostali ponudniki, daje slutiti več dogodkov in informacij, ki krožijo v obliki anonimk in so prišle tudi v javnost. Med drugim je spletni portal Požareport pred kratkim na podlagi pridobljenega slikovnega materiala objavil vest, kako direktor družbe Intermatic, ki je bil doslej glavni oziroma edini dobavitelj policije glede radarjev, izvaja nasilje nad nekdanjo partnerico.
V naši slo jim ni za varnost na cesti, gre jim samo za pobiranje denarja. V tujini so policisti vedno tam kjer se ureja promet pa kjer se ga rabi ustavijo te z prešnjimi opozorili ko res narediš nekaj kar… ...prikaži večr je vredno te ustavit. Pri nas se pa gredio skrivalnice po grmih in koruzah ter te streljajo od koder koli. Celo se mi je zgidilo vkznik pred menoj katiri me je poprej prehitel in drvel narej je bil očitno njihov saj so se pozdravili mene pa ustavili in mi kazali njegovo hitrost na pištolci.
Rok uživa, da se Slovenceljni pasejo s svojo neumnostj v lastni štali,, samo, da ni Janša,
Pogrešam eno ime - kje je v teh zgodbi Rok Snežič?