Na prvi pogled bo leto 2025 nekoliko bolj umirjeno glede novosti v prometu v primerjavi s pravkar zaključenim letom. Med drugim smo lani doživeli eno večjih prelomnic v razvoju avtomobilov, ki so dobili več novih obveznih asistenčnih sistemov.
Hkrati bo 2024 šlo v zgodovino kot leto številnih neuresničenih obljub glede izboljšav v prometu. Eden največjih porazov je bila zakasnitev sprejemanja direktive o vozniških dovoljenjih, na katero vozniki in voznice po Evropi že nestrpno čakajo.
Doma je še posebej izstopala polomija glede usklajevanja voznih redov v javnem potniškem prometu. Razmere zaradi nedelovanja in nelogičnosti voznih redov so tudi ob prehodu v novo leto daleč stran od resne alternative, ki naj bi jo imel javni promet za zmanjšanje uporabe avtomobilov.
Pozitiven vtis pa je minulo leto pustilo zaradi izboljšanja stanja naše prometne varnosti, na cestah je po podatkih policije umrlo najmanj ljudi doslej.
Novo leto 2025 vzbuja nekaj svežega optimizma glede razvoja prometa, čeprav prihajajo tudi sveže obremenitve za voznike in voznice. Dejstvo je, da bo treba za vožnjo plačati kvečjemu več, ne manj.
Pri raznih institucijah smo preverili pomembnejše napovedi in novosti ter jih zbrali na enem mestu.
Na evropskem nivoju
Če bo vse teklo po zadnji različici agende, bi lahko še v času poljskega predsedovanja EU do sredine letošnjega leta vse pristojne evropske inštitucije potrdile novo direktivo o vozniških dovoljenjih. Na tej podlagi bi Slovenija lahko v zakonodajo vnesla pridobitve, ki med drugim predvidevajo posodobitev, poenotenje in digitalizacijo vozniških dovoljenj. Vendar bo imela naša država še tri leta časa za uzakonitev, zato je do občutnih sprememb še daleč.
Je pa konec lanskega leta stopila v veljavo direktiva, ki od članic zahteva ustrezno prilagoditev zakonodaje za lažje in bolj poenoteno čezmejne kaznovanje za določene prometne prekrške. Ta nalaga, da morajo po novem vsa uradna obvestila v postopku o kaznih napisana v jeziku, ki ga oglobljena oseba razume. Prepoveduje tudi delovanje zasebnih izvajalcev storitev izterjave pri pregonu prometnih prekrškov. Države imajo sedaj čas 30 mesecev, da novosti vključijo v svoje zakonodaje, so povedali pri organizaciji Adac.
Novost, ki se z novim letom konkretno že pozna za voznike po Evropi, je institut zelene karte. Od 1. januarja 2025 morajo vse države podpisnice zagotavljati medsebojno priznavanje zelenih kart v obliki pdf. Z drugimi besedami, po novem lahko po Evropi in še dlje potujete z zeleno karto zgolj v digitalni obliki.
S 1. januarjem je začela veljati druga (EB) od treh faz zadnje različice standarda Euro 6e. Novosti najprej veljajo za prvo odobritev novih modelov na trgu. V grobem gre za delno zaostritev pravil glede izvajanja meritev emisij in znižanje vrednosti emisij NOx in števila delcev PN.
Večja novost je pri motornih kolesih, saj je po novem dovoljena prva registracija samo še motornih koles, ki ustrezajo standardu Euro 5+. Nova motorna kolesa morajo imeti zdaj vgrajen standardiziran OBDI II vmesnik.
Novi predpisi v Sloveniji
Na ministrstvu za infrastrukturo dajejo vedeti, da jih čaka kar pestro leto. V skrajšanem postopku je trenutno novela Zakona o pravilih cestnega prometa, ki natančneje predpisuje in sankcionira oviranje vozil na nujni vožnji ter izvajanja reševalnega pasu. V postopku sprememb je tudi zakon, ki ureja področje delovnega časa tovornjakarjev. S tega področja na novo pišejo tudi dva pravilnika.
Še letos naj bi naša država uzakonila tudi sprememebe glede evropske kartice ugodnosti za invalide in parkirne karte za invalide.
Dopolnili bodo zakon o motornih vozilih v delu, ki bo nekoliko zaostril oziroma posodobil delovanje tehničnih pregledov, na njegovi podlagi bodo spremenili tudi posamezne pravilnike. Ta zakon naj bi omogočil tudi ustrezno pravno podlago za zbiranje podatkov o registriranih vozilih, saj trenutna prepoved zaradi domnevnega poseganja v varstvo osebnih podatkov močno hromi spremljanje trga vozil.
Na ministrstvu za zdaj nimajo namena kako drugače spreminjati področja pravil cestnega prometa ali voznikov. Zaradi evropskih direktiv o učinku določenih prepovedi vožnje in o čezmejni izmenjavi informacij pa bo treba poseči na področje, ki ga glede voznikov ureja zakon o prekrških.
Morda bo to tudi prilika, da ministrstva uredijo anomalije, ki zdaj omogočajo množično izogibanje kazni s strani avtomatskega detektiranja prekrškov in pogojnega vračila vozniškega izpita hudim prekrškarjem.
Policisti tudi opozarjajo, da imajo zaradi trenutno zapisane zakonodaje zelo omejene možnosti pri nadzoru uporabnikov e-skirojev, ki lahko peljejo nad 25 km/h. So pa že dobili tehnično opremo, ki jim omogoča preverjanje omenjenih prevoznih sredstev in bo po ustreznem usposabljanju že letos začela z izvajanjem nadzorov, so nam povedali pri policiji.
Policija ima sicer letos v skladu z zmanjšanjem hudih posledic prometnih nesreč v načrtu še okrepiti nadzor nad alkoholom in drogami v prometu, pa tudi nad početjem šibkejših udeležencev v prometu (pešci, kolesarji, e-skiroji). Pri nadzoru hitrosti vozil pa napovedujejo tudi precejšnjo novost, to je nabavo sistema za meritve hitrosti iz policijskih vozil v gibanju.
Nove dajatve in stroški za voznike, a tudi pocenitve
S 1. januarjem je že začela veljati nova uredba o letni dajatvi za uporabo vozil v cestnem prometu. Po novem morajo letno dajatev plačevati tudi lastniki električnih avtov.
Že septembra je država tudi povečala okoljsko dajatev za fosilna goriva. Gre za ukrep, ki ga morajo države EU periodično stopnjevati, v realnosti se pozna pri nekaj centih dražjemu litru goriva. Glede gibanja cen goriva razmere na svetovnih trgih ne kažejo veliko optimističnih signalov glede zniževanja cen. Z razvojem nedavnih dogodkov in nastopom nove ameriške administracije obstaja nevarnost, da bo eno od kriznih žarišč postal Iran.
Cene avtomobilskih zavarovanj so v letu 2024 dodatno rasle in nič še ne kaže, da se bo trend podražitev ustavil. Poleg vpliva škodnih primerov zaradi udarcev narave po trditvah zavarovalnic pritisk na cene ustvarjajo višji stroški dela in rezervni deli, ki so v Sloveniji menda med najdražjimi v Evropi.
Kaj se bo dogajalo s cenami avtov, je trenutno neznanka. Dejstvo je, da želijo proizvajalci zaradi slabe prodaje električnih vozil, visokih stroškov preobrazbe ter penalov na preseganje izpustov CO2 ohraniti marže. Zato navijajo cene pri novih avtih na termični pogon in poenostavljajo ponudbo, kar pa je lahko dvorezen meč zaradi zmanjšanja števila prodanih in posledično proizvedenih vozil.
Po drugi strani določen krog poznavalcev trga opozarja na možnost, da bomo deloma tudi zaradi zgornjih vzrokov in prihodov novih konkurentov v letu 2025 videli pocenitev električnih vozil. Vse skupaj bo imelo vpliv tudi na trg rabljenih avtov. Pozitiven trend za kupce tako novih kot rabljenih vozil pa je padanje obrestnih mer.
Nove tehnologije in pridobitve
V Sloveniji, natančneje v Ljubljani naj bi zagnali proizvodnjo vodika za pogon vozil. Naša prestolnica je šla v ta namen v nakup prvih avtobusov na vodik, polnilnica zanje bo še letos zrasla na parkirišču P+R v Stanežičah.
Slovenija bo do konca leta bogatejša za drugo cev predora Karavanke, kar je eden največjih posameznih projektov na našem avtocestnem omrežju doslej.
Vendar pa bo promet ločeno po obeh ceveh stekel šele čez nekaj let, ker morajo vmes še temeljito prenoviti staro cev. Vožnjo skoznjo je pravkar postala nekoliko dražja.
Po drugih državah
Na Češkem so že pred časom spremenili zakonodajo, ki zdaj omogoča vožnjo 150 km/h po odsekih avtocest, ki so temu ustrezno prilagojene. A takšnega odseka doslej na Češkem ni bilo. Letos pa naj bi dokončali nov odsek avtoceste D3 med Taborom in Češkimi Budejovicami jugozahodno od Prage, ki bo zadostila strogim kriterijem in bo omogočala legalne hitrosti do 150 km/h. Z izjemo Nemčije, kjer na posameznih delih omrežja ni hitrostne omejitve, bo to največja dovoljena hitrost v Evropi.
Avstrijske vinjete so nekoliko dražje, precej večje pa so pravkar postale kazni za določene prometne prekrške v Italiji. Še posebej strogo po novem obravnavajo vožnjo pod vplivom alkohola ali mamil (do 6.000 evrov). Uporaba telefona za volanom je "težka" 1.000 evrov.
Od aprila 2025 bodo potniki v Veliko Britanijo poleg potnega lista potrebovali tudi posebno elektronsko vstopno dovoljenje (ETA), ki stane dobrih 11 evrov po osebi. V Švici pa so uvedli kazni v višini do 10.600 evrov za hrušč, ki bi se ga bilo mogoče izogniti. Z drugimi besedami, lastnikom glasnih izpušnih sistemov se v tej državi slabo piše.
V Franciji so v 30 dodatnih mestih uvedli nizkoemisijske cone, za katere vsi obiskovalci potrebujejo posebne nalepke. Na Slovaškem bodo letos vozniki lahko poleg digitalne osebne izkaznice zaprosili tudi za digitalno vozniško dovoljenje.
Čehi nas prehitevajo po vseh straneh. Končno ena država, ki si je prišla gor, da je pametno povečati hitrost na avtocestah, ne pa da jih imamo še kot pred 30 leti. In tam bodo delali avtoceste za večje hitrosti, v… ...prikaži več Sloveniji so pa tako pametni, da namesto, da bi delali avtocesto proti Koroški s tremi pasovi + odstavni, delajo sedaj samo hitro cesto. V glavnem totalna neumnost.
Spet en kup omejitev hitrosti,znaki za poškodbe vozišča,pa seveda dražja cestnina,vse za našo vlado
Pri nas pa bo novost na avtocestah,bodo postavili table,ovire na cesti in poškodovano cestišče