Prometni zastoji na določenih odsekih naših cest so postali stalnica vsakodnevnih pogovorov. Tematiko so v javnosti razplamtele izjave infrastrukturne ministrice Alenke Bratušek, ko je za N1 komentirala razmere in med drugim opozorila, da so za zastoje v mnogočem odgovorni kar vozniki sami. Kratkoročnih ukrepov, ki bi bili na voljo, ni veliko, ministrica je predlagala, da se ljudje bolj poslužujejo javnega prometa, kjer je to mogoče, ali pa se vozijo na delo po več oseb v istem avtu. Sama sicer javnega transporta ne uporablja. Na te izjave se je usula množica komentarjev.
Dogajanje na cestah je tudi hvaležna tema za vsakodnevno politično obračunavanje. Danes opozicijska SDS je tako v petek vložila zahtevo za sklic nujne seje pristojnega parlamentarnega odbora zaradi 'kolapsa na slovenskih avtocestah', pa čeprav gre za področje, ki zahteva številne strateške ukrepe, o katerih bi se morale že zdavnaj poenotiti vlade ne glede na politično barvo.
Prometna stroka je namreč razmere, kot jih doživljamo danes, napovedala že dolgo nazaj in že takrat pozivala k čim hitrejšemu ukrepanju glede hkratnega prilagajanja infrastrukture in izboljšanja javnega potniškega prometa. O tem je pred dnevi obširno pisal profesor Peter Lipar, ko je na podlagi stvarnega stanja infrastrukture in tudi zunanjih vzrokov ovrgel ideji o javnem prometu ter železnici kot osrednjih rešiteljih tegob na cesti. Lipar je tudi pojasnil, da je Darsov model razvoja gostote prometa leta 2008 napovedal, kaj se bo zgodilo brez ustreznih vlaganj in sprememb. Takrat je bil minister za gospodarstvo v vladi Matej Lahovnik, ki zdajšnji ministrici Bratuškovi očita, da se norčuje iz voznikov, ker jih krivi za zastoje.
Omeniti je treba tudi dejstvo, da je zdajšnja vlada na razočaranje Darsa ukinila avtocestno policijo, čeprav je bila njena stalna prisotnost razlog za izboljšanje razmer na avtocestnih odsekih.
Na pretočnost prometa sicer vpliva ogromno dejavnikov, poleg števila in vrste vozil ter voznih pasov tudi obnašanje voznikov. In vsaj na tem področju ima ministrica Bratuškova prav - vozniki bi lahko za to, da bi prej prišli na cilj, v razmerah visoke gostote prometa več storili tudi sami. A pogoj je, da bi delovali timsko, kar pa se le redko zgodi. Spodaj nekaj primerov.
1. Umetno ustvarjanje gneče na avtocesti, prvič
Splošno pravilo vožnje po avtocesti poleg defenzivne vožnje pravi, da je treba voziti po skrajnem desnem prometnem pasu, ki ni zaseden z vozili. Levi pas uporabljamo le za prehitevanje, nato se čim prej vrnemo na desni pas, pravi navodilo, zapisano tudi v strokovnem priročniku Dober voznik bom.
Številni vozniki to pravilo pozabljajo ali se izgovarjajo na tovornjake, ter ostanejo na levem pasu tudi, ko ne bi smeli. S tem pa zmanjšujejo pretočnost na obeh pasovih hkrati. Prvi vzrok za nastajanje zastojev.
2. Umetno ustvarjanje gneče na avtocesti, drugič
Ohranjanje varnostne razdalje je ključnega pomena za kar najboljšo pretočnost prometa in s tem tudi najhitrejši prihod na cilj. Ko imajo vozila med seboj dovoljšno razdaljo, to omogoča tekoče vključevanje in izključevanje iz avtoceste ter vožnjo z minimalno količino zaviranja, nenazadnje tudi najmanjšo porabo goriva.
Različne študije in primeri iz prakse dokazujejo, da tako imenovani fantomski zastoji nastajajo prav kot posledica prekratke varnostne razdalje. Ko mora zavreti prvo vozilo, domino efekt povzroči isto pri ostalih, a morajo tisti v ozadju zavirati precej močneje in še precej bolj zmanjšati hitrost kot prvi. To je tudi glavni razlog za nastajanje fantomskih zastojev, ki so na naših avtocestah zelo pogosti.
V primeru zgostitev se nekateri vozniki začnejo obnašati neracionalno in želijo na vsak način priti pred vozilo, ki trenutno vozi pred njimi, pa čeprav bo takšno vijuganje sem in tja prineslo dobesedno samo nekaj sekund 'prednosti'. Povzročalo pa veliko zaviranja in nevarnih situacij ter posledično močno upočasnilo promet. Kako vpliva pravilna razdalja med vozili na tekoč promet, prikazuje zgornja simulacija.
Odličen pripomoček za tekočo vožnjo po avtocesti je na primer radarski tempomat, še bolj pomembno pa je, da vozniki spoštujejo pravilo treh sekund.
3. Počasneje se hitreje pride na cilj
Na videz se sliši kontradiktorno, a z znižanjem hitrosti v primeru velikega števila vozil na nekem odseku vozniki ohranijo njegovo pretočnost in odložijo zastoj. Zato v primeru gostega prometa tako v Sloveniji kot v tujini upravljavci prometa prek dinamičnih portalov znižajo največjo dovoljeno hitrost. Boljše in hitrejše se je peljati s 60 km/h po ljubljanski obvoznici kot pa ne peljati se.
Seveda je treba omejitev spoštovati.
4. Nepoznavanje načela zadrge
Na članek o izjavah ministrice se je usula množica spletnih komentarjev. Eden od njih je zapisal: "To, da so vse prevečkrat krivi vozniki sami, drži kot pribito, pa Bratuškova pove naglas ali pa ne! Najprej se opazi npr. ob zoženju cestišča zaradi del na desni pas. Kljub temu, da signalizacija pravi čas opozarja in da se večina voznikov pravočasno razvrsti na desni pas, se vedno najdejo vozniki, ki vozijo dokler jim ne zmanjka ceste, potem pa se tam vrivajo med praviloma počasnejši in daljši desni pas. Posledično se potem ustavi desni pas, čez 15 min, pa imamo že 2 km dolgo stoječo kolono ..."
Pisec je nevede povedal, da je tudi sam del težave in vzrok za zastoje na naših avtocestah. Pravilo zadrge namreč lahko zagotavlja maksimalno pretočnost le, če ga znajo vozniki pravilno uporabljati.
Pravilo zadrge pride v poštev vedno, ko se eno smerno vozišče na večpasovni cesti konča ali pa je na njem promet onemogočen zaradi ovire. Ko vozimo po prometnem pasu, ki se zapira, moramo v primeru počasnega prometa ali zastoja obvezno peljati do zožitve in se šele tam na primeren način (pogled NZR, utripalke ...) vključiti na vzporedni pas. Vozniki na tem pasu pa so dolžni vozilo spustiti predse. Zakaj je to najboljše za vse, kaže zgornji videoposnetek.
Tako pa so običajni prizori, da vozniki ne dopuščajo vključevanja po sistemu zadrge, nekateri to celo nalašč onemogočajo, da prihaja do nevarnih situacij, velikokrat to počnejo vozniki tovornjakov, kar kaže posnetek spodaj. Tudi pri voznikih avtomobilov pa zelo pogosto manjka spoštovanja do tovornih vozil in njihovih specifik glede mer in težjega zaviranja ter vključevanja v prometni tok.
Ali je etično, da mi oseba, ki si je kupila ministrski stolček očita, da sem neodgovoren voznik🤔
SDS bo rešil prometni kolaps ...na Marsu ! Kreteni so bili v vladi tri krat in ničesar spremenili na bolje . Varnostna razdalja je prav gotovo eden izmed glavnih vzrokov za zastoje . Glavni vzrok je KULTURA VOZNIKOV !
Sem šel danes na oglede v LJ. Bilo je boljše od pričakovanj. Strogo sem se levega pasu, ker na desnem kamionarji ubijajo in bil hitrejši od tistega, ki je stalno menjal pasova.