- Ferrari luce je prvi povsem električni avto znamke in hkrati prvi petsed v njeni zgodovini.
- Brutalnih 772 kW s štirimi motorji omogoča pospešek do 100 km/h v 2,5 sekunde in največjo hitrost več kot 310 km/h. Hkrati bo to zelo potovalen in udoben ferrari, doseg z enim polnjenjem čez 500 km.
- Analogni občutek v električni dobi s fizičnim upravljanjem, unikatnim sistemom obvolanskih ročic in pristnim mehanskim zvokom gibljivih delov.
Dočakali smo ga, Ferrari je v Rimu uradno razkril svoj prvi popolnoma električni model z imenom luce. Že z imenom ('luč') daje vedeti, da je njihov novi model kot žarnica sredi petrolejk. Morda trenutno še ni sprejeta na način, kot si zasluži, a prihodnost utegne povedati svoje ...
Maranello z modelom luce torej odpira povsem novo poglavje svoje zgodovine. Ne gre le za električni pogon, temveč je sam avto zasnovan zelo radikalno: poleg 772 kW (več kot 1000 'konjev') ima prostorno potniško kabino in tehnične rešitve, ki naj bi postavila nova merila v svetu električnih hiperavtomobilov.
Oblikoval ga je Applov človek
Verjetno eno večjih presenečenj modela luce je njegova oblika, saj se dramatično razlikuje od dosedanjih ferrarijev. Tako zunanjost kot notranjost je oblikoval kolektiv LoveFrom, ki sta ga ustanovila nekdanji Applov oblikovalec Jony Ive ter Marc Newson. Ekipa je več let tesno sodelovala s Ferrarijevim oblikovalskim centrom pod vodstvom Flavia Manzonija. Mimogrede, Ive je tisti človek, ki je za Apple oblikoval iMac, iPhone in iPad. Vsekakor ne gre za amaterja.
Nastal je prvi ferrari v zgodovini s petimi sedeži. Še več, Luce je po modelu purosangue tudi šele drugi Ferrari s štirimi stranskimi vrati. Kar nenavadno je, da pri ferrariju omenjamo prtljažnik, a luce si to nedvomno zasluži, saj skozi peta zadnja vrata omogoča dostop do kar 597-litrskega prostora.
Mnogi menijo, da se zaradi prehoda na elektriko ustanovitelj znamke Enzo Ferrari obrača v grobu. Vmes so nekateri tekmeci, na primer Lamborghini, pospravili v predale načrte o lastnih električnih modelih, ker da javnost nanje še ni pripravljena. Drugi izzivalci, kot je Rimac, so manj uspešni s prodorom sicer izjemno zmogljivih električnih hiperšportnikov.
A Ferrari je stvari vedno delal po svoje in za to izbiral primerne trenutke. Enzovo načelo, da je treba vedno izdelati 'enega manj," se je doslej skoraj vedno izkazalo za odlično taktiko.
Zunanjost zaznamuje nekakšna dvojnost, torej na eni strani zelo čista in lupini podobna steklena površina potniške celice, okoli katere lebdi barvna zunanja karoserija s plavajočimi prednjimi in zadnjimi spojlerji. Postavljen je na ogromna platišča, ki spredaj merijo 23, zadaj pa 24 palcev.
Ferrari navaja, da ima luce najnižji zračni upor med vsemi njegovimi serijskimi modeli, a hkrati pri velikih hitrostih ohranja primeren potisk k tlom.
Vsak motor skrbi za svoje kolo
Ferrari luce za pogon uporablja štiri elektromotorje s trajnimi magneti in radialnim tokom. Vsak elektromotor neodvisno skrbi za eno kolo, zato ima avto izjemen nadzor nad navorom. Vsako kolo je hkrati pravi računalnik v malem, ki natančno nadzira oprijem in gibanje v vse smeri, kar zagotavlja izjemno natančnost pri vodenju vozila in njegovega oprijema s cesto tudi pri velikih hitrostih. Tehnologija delno izvira iz hiperavtomobila F80 in dirkalnika 499P, ki je zmagal na Le Mansu.
Zadnja motorja zmoreta po 310 kW, sprednja pa dodata še po 105 kW. Zadnja se vrtita s hitrostjo vse do 25.500 vrtljajev na minuto, sprednja pa kar do 30.000 vrtljajev.
Pogon je sicer prvenstveno usmerjen na zadnji par koles. Pospešek od 0 do 100 km/h traja le 2,5 sekunde, do 200 km/h pa 6,8 sekunde. Najvišja hitrost presega 310 km/h.
Čez 40 let brez težav menjava baterije
Ferrari se je odločil, da bo ključne komponente baterije razvil sam. Njena kapaciteta je 122 kWh in deluje na 800-voltni arhitekturi. Ferrari jo je razvil v sodelovanju s podjetjem SK On, vendar jo sestavljajo neposredno v Maranellu. Baterijski sklop je vgrajen v dno popolnoma nove aluminijaste strukture in deluje kot nosilni element avtomobila, kar povečuje torzijsko togost za 35 odstotkov v primerjavi s purosanguejem.
Luce s takšnim pogonom ne bo le hiter temveč tudi potovalen avto. Da bo najbolj udoben ferrari doslej, daje vedeti prvo elastično vpetje zadnjega pomožnega okvirja v zgodovini znamke in aktivno vzmetenje, ki so ga izpeljali iz modela F80.
Doseg z enim polnjenem bo več kot 530 kilometrov, pravijo pri Ferrariju. Avto podpira polnilne moči do 350 kW, zato bodo postanki na hitrih polnilnicah kratki.
Zakaj so se pri Ferrariju odločili za lastni razvoj baterije, postane jasno zaradi zaveze, ki so jo dali svojim strankam. Zagotavljajo, da bodo lahko še tudi čez desetletja v obstoječa ohišja vgradili novo, takrat aktualno baterijsko tehnologijo in s tem ohranili dolgoročno vrednost in voznost vozil. Ferrari pač ni običajna znamka, njegovi klienti pa še manj.
Če hočeš biti hiter, moraš garati
Notranjost modela luce je ob prvih fotografijah vzbudila veliko pozornosti, saj je zelo 'neelektrična'. Oblikovalec Marc Newson je poudaril, da načrtno niso pretiravali z elektroniko, cilj je bil čim manj obremenjevati voznika. Kabina ponuja materiale visoke kakovosti, med njimi recikliran aluminij, usnje, Gorilla Glass steklo .... Tu so tudi prava mehanske stikala z otipljivim in povratnim občutkom.
Posebni sta tudi obvolanski ročici na volanskem obroču, ki imata patentirane lastnosti. Ne gre namreč za simulacijo lažnega menjalnika, temveč leva ročica nadzoruje regenerativno zaviranje in hkrati zmanjšuje razpoložljivo moč. Pri tem so se potrudili najti enake vrednosti v občutkih pojemkov, kot jih imajo ferrariji z V12 stroji.
Desna ročica pa deluje kot stopnjevalnik navora. Ob vsakem pritisku na ročico avto sprosti dodatno moč. Ni dovolj torej, da voznik samo pohodi plin in čaka, da se bo zgodil pospešek, temveč mora aktivno sodelovati in upravljati vso brutalno moč.
Pristen zvok gibanja sestavnih delov
Dobrega ferrarija ni brez dobrega zvoka iz izpušnih cevi. Luce izpuha seveda nima, a pri znamki niso želeli ustvarjati ponaredka s pomočjo zvočnikov. Luce tako uporablja lasten patentiran sistem z merilnikom pospeška na osi, ki zajema dejanske mehanske teksture in vibracije elektromotorjev in zobnikov med vrtenjem. Ta signal nato filtrira in ojača podobno kot pri električni kitari ter ga predvaja v kabino in okolico. Zvok je tako realen, dinamičen in neposredno povezan s tem, kako močno voznik obremenjuje pogon.
Prve dobave kupcem so načrtovane za pomlad leta 2027, cena pa se bo gibala okoli pol milijona evrov pred lokalnimi dajatvami.
