Lastništvo avtomobila prinaša vse višje stroške, pri čemer se lahko že manjša prometna nesreča spremeni v velik finančni zalogaj. Po podatkih nemškega združenja zavarovalnic GDV so se cene avtomobilskih nadomestnih delov od leta 2016 do avgusta 2026 v povprečju zvišale za več kot 80 odstotkov. To je precej več od rasti splošne ravni cen, zato popravila vozil postajajo vse večje breme za lastnike avtomobilov.
Podražitve se nadaljujejo tudi v zadnjem obdobju. Med avgustom 2025 in avgustom 2026 so se cene analiziranih nadomestnih delov v povprečju zvišale za več kot štiri odstotke. Po izračunih GDV so v desetletnem obdobju rasle povprečno za 5,9 odstotka na leto, medtem ko je povprečna letna inflacija znašala približno 2,8 odstotka. Avtomobilski deli so torej postajali dražji bistveno hitreje od večine drugih življenjskih stroškov.
Žaromet stane že 1.330 evrov
GDV je v analizi spremljal cene 20 nadomestnih delov, ki se pogosto poškodujejo v prometnih nesrečah. Med njimi so žarometi, odbijači, vetrobranska stekla, blatniki, vrata, pokrovi motorja in prtljažnika ter drugi karoserijski elementi. Primerjava cen pokaže, kako močno so se stroški zamenjave posameznih delov povečali v zadnjem desetletju.
Posebej izrazit je primer prednjih žarometov. Januarja 2016 je bil njihov povprečni strošek 731 evrov, avgusta 2026 pa že 1.330 evrov. To pomeni 82-odstotno podražitev. Tudi drugi deli so se močno podražili. Cena sprednjega odbijača se je zvišala za 83 odstotkov, sprednjega blatnika za 91 odstotkov, prednjih vrat za 96 odstotkov, pokrova prtljažnika pa za 97 odstotkov.
Še izrazitejši je primer zadnje bočne stranice, katere povprečna cena se je povečala s 593 na 1.187 evrov. V desetih letih se je tako praktično podvojila. Gre za dele, ki so lahko poškodovani že pri razmeroma običajnih prometnih trkih, njihova zamenjava pa lahko zato občutno podraži popravilo.
Zakaj je konkurenca omejena?
Po pojasnilih GDV je eden od pomembnih razlogov za visoke cene tako imenovana zaščita industrijskega oblikovanja. Ta ne varuje le videza celotnega avtomobila, temveč tudi nekatere njegove zunanje dele, kot so vrata, blatniki in zunanja ogledala. Zaradi takšne zaščite je možnost prodaje oblikovno enakih nadomestnih delov neodvisnih proizvajalcev precej omejena.
Lastniki vozil in servisne delavnice so zato pri številnih vidnih karoserijskih delih vezani predvsem na dobavno mrežo avtomobilskih proizvajalcev. Ker je konkurenčnih možnosti manj, je tudi pritisk na zniževanje cen šibkejši. GDV opozarja, da takšna ureditev proizvajalcem zagotavlja tržni položaj, ki jim omogoča ohranjanje visokih cen.
Na končni račun vpliva tudi vse večja tehnološka zahtevnost sodobnih avtomobilov. Žarometi, odbijači in drugi zunanji deli lahko vključujejo elektronske komponente, tipala ter sisteme za pomoč vozniku. Poškodba enega samega elementa zato lahko zahteva več kot le preprosto zamenjavo: potrebni so lahko dodatna diagnostika, nastavitev senzorjev in zahtevnejše servisno delo. K skupnim stroškom prispevajo tudi višje urne postavke v delavnicah in dražje lakiranje.
Dražja popravila pritiskajo tudi na zavarovanja
Rast cen nadomestnih delov neposredno vpliva na stroške zavarovalnic, ki krijejo škodo po prometnih nesrečah. Višji so računi za popravila, višji so tudi zneski, ki jih morajo zavarovalnice izplačati. GDV je že opozoril, da so stroški škod v avtomobilskih zavarovanjih v zadnjih letih močno obremenili poslovanje zavarovalnic, zaradi česar so številne prilagodile premije.
Podražitve delov sicer niso edini razlog za dražja avtomobilska zavarovanja. Pomembni so tudi stroški dela, lakiranja, diagnostike in drugih popravil ter število in obseg prijavljenih škod. Vendar več kot 80-odstotna rast cen nadomestnih delov v desetih letih jasno kaže, da gre za enega pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na končni strošek prometne nesreče.
Za voznike to pomeni, da lahko že poškodba žarometa, odbijača ali vrat povzroči nepričakovano visok račun. Pri izbiri avtomobila zato niso pomembni le nakupna cena, poraba in stroški rednega vzdrževanja, temveč tudi cena nadomestnih delov ter zahtevnost morebitnih popravil. Ti dejavniki namreč dolgoročno pomembno vplivajo na skupne stroške lastništva.
