Napredek avtomobilskih luči je bil v zadnjih letih tako velikanski, da ob nakupu novega avtomobila že najmanjši segmenti vozil zagotavljajo odlično nočno osvetlitev. Kljub temu pa je ponoči vidljivost slabša in temu je treba prilagoditi svojo vožnjo. Tudi vozniki smo manj spočiti in manj zbrani.
Če pogledate moderne avtocestne predore, boste opazili, da so v zadnjih letih vsi po vrsti res odlično osvetljeni, moč delovanja luči se prilagaja vremenu zunaj, zato slednje svetijo močneje v sončnem vremenu in malo manj močno v slabšem, ponoči pa je snop svetlobe še bolj šibak. Kljub temu osvetlitev predorov ne more ponazoriti svetilnosti v lepem sončnem dnevu, kot tudi najsodobnejši žarometi iz noči ne bodo naredili dneva. Predvsem pa se glavnina težave in manjše varnosti ponoči odraža drugje …
Vsaka tretja prometna nesreča s smrtnim izidom se zgodi ponoči
Ljudje ponoči hitrost dojemamo drugače. Če je avtocestnih 130 km/h podnevi povsem lahkotnih, se ponoči hitrost zdi višja. Razlog je v krajšem vidnem polju, zaradi katerega se zdi, da okolica mimo nas brzi hitreje. Če temu dodamo še utrujenost v nočnih urah, ko so naše reakcije malo bolj 'zaspane', torej počasne, rezultat pomeni, da smo ob enakem načinu vožnje ponoči malce manj varni. 'V zadnjem 5-letnem obdobju se je delež evidentiranih prometnih nesreč zmanjšal iz 27 % v letu 2013 na 24 % v letu 2017. V dnevnem času je najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč nepravilni premik z vozilom, v nočnem času pa je najpogostejši vzrok neprilagojena hitrost. Ta je pogosto povezana z vožnjo pod vplivom alkohola. "Vsaka tretja najhujša prometna nesreča (s smrtnim izidom) se zgodi v nočnem času, kar je zelo velik delež, glede na manjšo gostoto prometa v nočnem času," dodaja Vesna Marinko, vodja Sektorja za razvoj in koordinacijo varnosti cestnega prometa.
Kaj pravi statistika zavarovalnice Triglav?
Po statistiki zavarovalnice Triglav se največ prometnih nesreč zgodi med 11. in 12. uro ter med 14. in 16. uro čez dan, najmanj pa med tretjo in četrto uro zjutraj, ko je gostota prometa v povprečju nekajkrat manjša. Čeprav se med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj v povprečju zgodi le okoli pet odstotkov nesreč, so te praviloma hujše. Po tujih raziskavah nočna vožnja že sama po sebi povečuje tveganje za nesrečo za pet- do šestkrat. Naši možgani so manj budni in bolj pripravljeni na spanje, monotonost vožnje pa jih še bolj uspava. V nekaterih državah, na primer Avstriji, vozniki tovornjakov ponoči zato ne smejo uporabljati tempomata.
Nasveti za varno nočno vožnjo
- izogibajte se vožnji med polnočjo in šesto uro zjutraj
- med vožnjo naredite več postankov, ob zaspanosti se raje ustavite in spočijte, četudi le za 15 minut
- ne potujte sami
- pred daljšo nočno vožnjo se dobro naspite
Za vse nesreče niso krivi avtomobilisti
Večinoma za nočne nesreče krivimo voznike, češ, da so prehitri ali premalo pozorni. Bi pa velikokrat svoj vložek odgovornosti morali prevzeti tudi pešci oziroma kolesarji. Odrasli se včasih obnašamo kot otroci, ki delujejo po načelu, če jaz vidim njega, on vidi mene. "Če vi vidite avtomobil, še ne pomeni, da voznik vidi vas. Avtomobil je velik, ima močne luči in je glasen, kolesar pa bistveno manjša 'tarča', prevečkrat tudi oblečena v temna in slabo vidna oblačila. Varni bomo le takrat, ko bomo vsi najprej poskrbeli za svojo varnost in vidnost, vožnjo pa prilagodili razmeram na cesti. Velja za kolesarje, pešce in avtomobiliste," dodaja Boštjan Paušer, inštruktor varne vožnje.
Nekaj prispeva k prometnim nesrečam ponoči tudi to, ko ljudje gredo domov iz gostiln, pa nimajo druge možnosti, kot da gredo z avtom, potem pa se zgodi prometna nesreča, ker je voznik pod vplivom alkohola. Nujno bi bilo treba uvesti… ...prikaži več nočne avtobuse v vsako slovensko vas, da bi lahko ljudje, ki so zvečer veseljačili, pili, se zabavali v gostilni, baru, ipd., šli lahko varno domov, ne pa, da morajo potem vzeti avto... Naj se jim omogoči varna zabava!