V nadaljevanju preberite:
- Mercedes-Benz razkriva, zakaj meni, da kitajski proizvajalci kljub hitremu napredku še niso prehiteli nemške znamke.
- Zakaj pri Mercedesu trdijo, da sta danes uporabniška izkušnja in programska oprema pomembnejši od rekordnega dosega.
- Kako kitajska konkurenca spreminja razvoj Mercedesovih vozil in zakaj se Nemci od nje hkrati tudi učijo.
Mercedes-Benz letos praznuje 140 let od rojstva avtomobila. Gre za obletnico, ki so jo pri podjetju poimenovali "140 Years of Innovation". Obeležuje 29. januar 1886, ko je Carl Benz prijavil patent za Benz Patent-Motorwagen (DRP 37435), ki velja za rojstni list avtomobila. Ob robu predstavitve nove generacije modela GLA smo se pogovarjali z Matthiasom Geisenom, odgovornim za prodajo in marketing ter Jörgom Burzerjem, glavnim tehnološkim direktorjem. Kaj še vedno pomeni Mercedes-Benz? Kako dojemajo kitajsko konkurenco in kako konkurenca spreminja njihov način razmišljanja, so bile glavne tematike pogovora.
Potrebne so spremembe v načinu razmišljanja
Mercedes-Benz je podobno kot drugi nemški proizvajalci vozil v prvi polovici leta zabeležil upad prodaje, prihodkov in dobička. Kitajska ostaja glavni dejavnik, ki zavira rezultate. Izvršni direktor Ola Källenius zdaj polaga upe v GLC kot novi model za večje količine. Globalno bi lahko dodaten zagon zagotovila tudi pravkar predstavljeni GLA, v Evropi pa zlasti električni razred C. Pravzaprav se je prodaja električnih avtomobilov v Evropi v prvi polovici leta že povečala. Vendar to ni bilo dovolj, da bi nadomestilo šibkost na Kitajskem, ki Mercedes-Benz sili v drugačen način razmišljanja razvoja in proizvodnje vozil, in tudi dojemanje avtomobila.
"Kot vedno pri Mercedes-Benzu je najpomembnejši DNK izdelka. Mercedes-Benz je vedno temeljil na vrednotah, kot so varnost, udobje, oblikovanje in kakovost. To je jasno vidno tudi pri novem GLA. Te vrednote se ne bodo spremenile," nam je povedal Geisen, ki poudarja, da se pri avtomobilski znamki zavedajo, da živimo v hitro spreminjajočem se svetu in da prihajajo nove tehnologije. "Na tem področju smo zelo aktivni in želimo biti v ospredju. Ko bodo regulative to dovoljevale, bomo lahko našim vozilom ponudili tudi sistem avtomatizirane vožnje Level 2++. Na Kitajskem ga že ponujamo, zato je tehnologija že na voljo in bo v prihodnje pomembno vplivala na uporabniško izkušnjo. Vendar ne gre za eno samo funkcijo. Gre za celoten paket. Pri Mercedes-Benzu pogosto pravimo, da mora biti avtomobil dober na vseh področjih. Ni dovolj, da je odličen samo v eni disciplini. Poskrbeti moramo, da dosegamo visoko raven na vseh področjih. To še posebej velja za varnost, udobje, kakovost in oblikovanje. To je po mojem mnenju tudi naša ključna pozicija v tem segmentu."
Ambicija Mercedes-Benza je jasna, poudarjata oba sogovornik: "Biti prisotni tako v kompaktnem kot srednjem segmentu in v obeh izdelovati najboljša vozila v svojih razredih. Glede na to, da je bil CLA izbran za avtomobil leta 2026, menim, da smo na pravi poti," pravi Geisen.
Kaj Mercedes ponuja v primerjavi s kitajskimi tekmeci?
Mercedes-Benz je bil vedno sinonim za ekskluzivnost in visoko kakovost. Toda danes so tudi nekateri kitajski avtomobili zelo kakovostni in pogosto cenejši. Geisen pravi: "Ne bi se omejil na eno samo funkcijo kot našo prednost. Ko se pogovarjamo s kupci, ti ne pravijo: »Želim imeti točno to eno funkcijo in potem bom zadovoljen z vašim avtomobilom.« Kupci gledajo na celoten avtomobil. Pri Mercedes-Benzu se osredotočajo na ključne lastnosti naših izdelkov, na katerih je znamka gradila že od nekdaj. To so predvsem: udobje, varnost, oblikovanje, kakovost. Če govorimo o kitajskih ali kateremkoli drugem tekmecu, je Mercedes-Benz vedno temeljil na inženirski odličnosti in izjemni uporabniški izkušnji. Ne gre samo za avtomobil. Gre za tri ključne elemente: izdelek, znamko in uporabniško izkušnjo. Prav na tem področju smo še posebej močni. To je tudi razlog, zakaj imamo še vedno zelo visoko zvestobo kupcev."
Mercedes-Benz se uči tudi od kitajskih tekmecev
Sogovornik poudarja, da se po drugi strani veliko učijo tudi od tekmecev. "Njih jemljemo zelo resno, ne glede na to, na katerem trgu smo. Zato je pomembno, da smo prisotni tudi na Kitajskem, čeprav je tamkajšnji trg izjemno zahteven. Od konkurence se lahko veliko naučimo. Hkrati vidimo, da prihajajo kitajski proizvajalci v vse večjem številu tudi v Evropo. Zato se moramo učiti na kitajskem trgu in te izkušnje prenesti v Evropo, da bomo tudi tukaj lahko konkurenčni. Dober primer je avtomatizirana vožnja. Povratne informacije kupcev, ki jih dobivamo iz Kitajske, kažejo, da je naš sistem zelo konkurenčen. Na kitajskem trgu je trenutno med prvimi tremi. Pri električnem vozilu je razvoj takšnega sistema nekoliko lažji, saj je z vidika programske opreme manj zapleten. Pri vozilu z motorjem z notranjim zgorevanjem je treba nadzorovati tudi menjalnik in motor, medtem ko pri električnem avtomobilu upravljamo predvsem električni pogonski sklop. Zato izkušnje iz tega zelo konkurenčnega okolja prenašamo tudi v Evropo. To je za našo prihodnost izjemno pomembno."
Z Jörgom Burzerjem smo se pogovarjali predvsem o hitrosti polnjenja baterij in dosegu, kjer kitajski tekmeci dosegajo izjemne rezultate. Razmišljanje pri Mercedes-Benzu je nekoliko drugačno od Kitajskega. Električni GLA ima baterijo s kapaciteto 85 kWh in doseg do približno 657 kilometrov. Največja hitrost polnjenja je 320 kW. Če avtomobil polnite približno deset minut, lahko doseg povečate za več kot 200 kilometrov. "To je dovolj časa, da si na polnilnici privoščite espresso. To je vsaj moja strategija," pravi sogovornik, ki pravi, da ga ne skrbi, ker nekateri Kitajci pravijo, da je polnjenje s 300 kW danes zastarelo in prepočasno. Na Kitajskem so že na voljo 800 kW polnilne postaje, ki jih bomo videli tudi v Evropi.
"Pomembno je vprašanje, pri kateri točki dodatna moč polnjenja za uporabnika sploh prinese pomembno korist. Če lahko v desetih minutah pridobite približno 270 kilometrov dodatnega dosega, je to že zelo veliko. V tem času lahko opravite kratek postanek, greste na stranišče in se vrnete v avtomobil. Sam običajno ne potrebujem dodatnih 270 kilometrov dosega do naslednjega postanka. Pogosto se ustavite že prej. Zato je vprašanje predvsem, kako zagotoviti optimalno razmerje med hitrostjo polnjenja in uporabniško izkušnjo. Zato doseg ni več tako pomemben kot nekoč. Ker se polnilna infrastruktura hitro širi, še posebej mreža hitrih polnilnic, ni več nujno, da ima avtomobil največji možni doseg. Če pogledamo električna vozila, se tako postavlja vprašanje, ali je za kupca res velika razlika, če ima avtomobil na primer 780 ali 810 kilometrov dosega," pravi sogovornik in dodaja, da pri Mercedes-Benzu že preizkuša še višje polnilne moči. Električni AMG modeli bodo že letos omogočali 600 kW polnilne moči. "Pri tehnologiji, ki jo razvijamo za prihodnje modele AMG, smo v testnih fazah dosegli celo 1.000 kW polnilne moči. Torej ni tako, da ne bi imeli tehnologije ali znanja za še hitrejše polnjenje. Vprašanje je predvsem, kakšna je korist za kupca in kako bo avtomobil dejansko uporabljal. Če je avtomobil namenjen predvsem mestni vožnji in kupec na dan prevozi približno 35 kilometrov, se moramo vprašati, ali je smiselno v vozilo vgraditi bistveno dražjo tehnologijo samo zato, da bi lahko v desetih minutah dodali na primer 250 kilometrov dosega. Menimo, da je za takšen avtomobil trenutno najbolj smiselna rešitev, ki jo ponuja novi GLA," pravi Burzer in dodaja: "Pri AMG hitrega polnjenja ne uporabljamo samo zato, da bi v baterijo čim hitreje dodali več dosega, ampak predvsem zato, da lahko zagotavljamo več zmogljivosti."
Burzer priznava, da je bilo pred štirimi ali petimi leti drugače. Takrat so se kupci spraševali, ali je 150 kW dovolj oziroma ali je 400 kilometrov dosega dovolj. Danes, ko imamo avtomobile z okoli 650 kilometri dosega in zelo hitro polnjenje, pa dodatna korist za kupca ni več tako velika, je prepričan. "To je podobno mobilnim telefonom. Včasih je bilo pomembno, koliko ur zdrži baterija telefona. Spomnim se telefonov Ericsson, pri katerih so se ljudje hvalili z zelo dolgim časom pripravljenosti. Nikoli nisem povsem razumel, zakaj, saj telefon tako ali tako polniš ponoči. Danes praktično vsak telefon zdrži ves dan. To je dovolj. Če vsi telefoni zdržijo cel dan, to ni več konkurenčna prednost. Pri električnih avtomobilih smo po mojem mnenju dosegli podobno točko. Za 98 odstotkov kupcev je pomembnejša uporabnost."
Programska oprema postaja pomembnejša od dosega
Ena od prednosti, ki jo vseskozi poudarjajo pri Mercedesu, je programska oprema. Eden najzanimivejših elementov novega GLA je tehnološki sklop. Ko govorimo o tehnološkem sklopu, govorimo o vsem, kar se nahaja pod strojno opremo oziroma je vgrajeno vanjo. Ključni element je MB.OS oziroma Mercedes-Benz Operating System, lastni operacijski sistem Mercedes-Benza. Lahko si ga predstavljate kot nekakšen superračunalnik, ki povezuje vse ključne funkcije avtomobila, pomembne za uporabnika, pri čemer seveda ne vključuje same strojne opreme. Na področju informacijsko-zabavnega sistema vključuje umetno inteligenco in AI-agente ter številne nove možnosti interakcije uporabnika z avtomobilom. V avto je integriran Google Gemini, uporabljajo ChatGPT, vključeni pa so tudi Google Maps in druge storitve.
"O električnih avtomobilih lahko danes govorimo drugače kot pred nekaj leti. Na začetku so me navduševali predvsem z vidika tehnologije – občutek vožnje, gladkost in predvsem pospeševanja. Takrat sta bila moteča doseg okoli 250 kilometrov in navigacijski sistemi, pri katerih pogosto nisi vedel, ali bo polnilna postaja ob prihodu sploh prosta. Danes imamo precej večje dosege, predvsem pa bistveno boljšo programsko opremo. V novem GLA imamo Google Maps in algoritem v ozadju, ki ves čas izračunava stanje na poti. Sistem lahko preverja, ali je polnilna postaja zasedena ali prosta, in temu prilagaja načrt poti. Če je polnilna postaja zasedena, lahko sistem samodejno spremeni načrt poti. Še pomembneje: avtomobil lahko že vnaprej pripravi baterijo na hitro polnjenje. Na primer, sistem mi lahko sporoči: »Čez 13 kilometrov boste začeli polnjenje, zato zdaj ogrevam baterijo.« Avtomobil tako izračuna, koliko časa potrebuje do polnilnice, in v tem času baterijo pripravi na temperaturo, pri kateri bo mogoče doseči bistveno hitrejše polnjenje. To je po mojem mnenju prihodnost uporabniške izkušnje. Osebno me danes ne zanima več toliko, ali ima avtomobil 680, 720 ali 780 kilometrov dosega. Seveda mora biti doseg na določeni ravni, toda po tej točki postane veliko pomembnejša programska oprema. Prav programska oprema omogoča boljšo uporabniško izkušnjo," pravi sogovornik.
Pri Mercedesu zaključujejo, da je kupce, ki so bili med prvimi uporabniki električnih avtomobilov, zelo težko prepričati, da bi se vrnili k avtomobilu z motorjem z notranjim zgorevanjem. "Pri čemer govorimo o prvi generaciji električnih avtomobilov, ko je bil doseg res precej bolj omejen kot danes," še dodaja Burzer.
A to se govori o istem MB, ki prihaja v lastnistvo Geelyja??