Avto
378 ogledov

Katere poškodbe največkrat ubijejo motorista

Motor in nesreča Andrej Leban
Na zunaj ni videti niti odrgnine, v resnici pa bo motorist zaradi hudih notranjih krvavitev lahko v nekaj minutah umrl, opozarja izkušeni reševalec na motorju Danijel Andoljšek. Kako se je vožnja motorja v 20 letih obrnila na glavo in zakaj so letos umirali motoristi.

Praktično po vsej Evropi skupaj s številom motornih koles narašča tudi število nesreč z njimi. Danes je že pri vsaki sedmi nesreči v Sloveniji med udeleženci motorist, ki je hkrati še za 12-krat bolj ogrožen kot avtomobilist. Za Slovenijo podatek Ministrstva za infrastrukturo kaže, da je bilo leta 2010 registriranih 43.303 motornih koles. Lani se je število zvišalo že na 51.509 motorjev, kar je skoraj za petino več kot pet let prej.

"Motor je postal razmeroma enostavno dosegljiv, že za nekaj tisočakov ima posameznik na voljo pestro izbiro močnih motornih koles," komentira Brane Legan, inštruktor pri AMZS. "Po drugi strani pa se preveč voznikov zanaša na to, da imajo že 20 let izpit za motor, a vmes niso sledili trendom, ki so se zgodili pri motorjih in v prometu."

Kako so motorji v 20 letih postavili razmerja moči na glavo 

Strokovnjaki pa pri tem porastu števila motorjev opozarjajo še na en trend - drugačno zasnovo novodobnih motorjev. "Veliko je primerov, ko ob nakupu novega motorja kupci sledijo svojemu stilu in ne zmožnostim", pravi Leopold Pungerčar iz Zveze motorističnih klubov Slovenije. "Načeloma to ni nič narobe, a se mora vsak motorist zavedati, s kakšnim znanjem razpolaga pri upravljanju vrhunske tehnologije."

"Pred 20 leti si nismo niti približno mislili, da bomo imeli motor z 200 kilogrami in močjo 100 'konjev'. Danes pa smo prišli do tega, da imamo že motorje, ki tehtajo le 160 kilogramov, pa imajo hkrati že prek 160 'konjev' moči, torej je razmerje med maso in močjo prešlo na stran slednje. Tudi če dodamo še maso voznika, je včasih skupna masa, ki pritiska motor k tlom, nižja od moči, ki jo je sposoben agregat prenašati na zadnje kolo. Povedano drugače, danes je dovolj že najmanjša napaka, trenutek nepazljivosti, malce peska na cesti ali gladko cestišče, ki že povzroči zdrs. Nikakor ne gre več, da daš 'gas' do konca in čakaš, kaj se bo zgodilo."

Prav tako so se motorji zelo izpopolnili v varnostni opremi, od leta 2017 bo denimo pri vseh težjih motorjih obvezen ABS sistem, poznajo tudi nadzore nad stabilnostjo.

Kakšne poškodbe so za motoriste največkrat usodne? Ne, ni glava ...

Danijel Andolšek je reševalec Urgentnega centra v Ljubljani, enega izmed treh v državi poleg Maribora in Obale, kjer izvajajo nudenje prve moči s pomočjo reševalcev na motorju. Da so usposobljeni za reševanje na motorju, s katerim so uspeli zagotoviti zavidljivo 21-odstotno možnost preživetja v najbolj urgentnih primerih, morajo iti reševalci skozi zahteven postopek izobraževanja, tudi kasneje pa redno obnavljati svoje znanje in veščine.

Andoljšek pojasnjuje, da je življenje vsakega motorista v primeru nesreče 13-krat bolj ogroženo kot življenje voznika avtomobila. Slednjega namreč ščitijo varnostna kletka, varnostni pas z napihljivimi mehovi in mečkljive cone, medtem ko motorist v trenutku doživi ves pojemek sil, ki ga skuša katapultirati z motorja. 

Kakšne poškodbe bo ob tem doživel, je veliko odvisnega od konstrukcije motorja. Bistveno vprašanje je namreč, kje bo motoristovo telo najprej trčilo ob oviro, kakšen bo prvi udarec. Največkrat telo ob sunku najprej najprej "zapne" ob krmilo, kar še posebej pri voznikih športnih motorjev z nižjim krmilom in lego telesa zelo pogosto povzroči hude poškodbe medeničnega predela, pri katerih pa je smrtnost zelo visoka. "V teh primerih pride do notranjih poškodb, ko se lahko v telesu v medeničnem predelu izlijejo celo trije litri in več krvi. To pa je za človeka usodno," pravi Andoljšek.

Prav tako zelo nevaren scenarij je, da ob krmilo zapnejo noge. Takrat so zelo pogoste poškodbe stegenskega predela. "Lahko na zunaj ni opaziti niti odrgnine, v resnici pa se v stegnu izljejo dva ali tri litre krvi, kar je tudi lahko življenjsko nevarno."

Na tečajih za motoriste učijo, naj motorist, če ima to možnost in sposobnost, tik pred trkom v oviro refleksno vstane, da ob katapultiranju zmanjša možnost trka v krmilo. Brane Legan pojasnjuje: "To pomaga pri ovirah, ki jih je mogoče na ta način preleteti. To seveda nima smisla, če bi motorist čelno trčil v tovornjak, je pa ta poteza pred hujšimi posledicami rešila že kar nekaj motoristov pri trkih ob avto ali druge nižje ovire.."

Nato sledi še končni trk, ko trpijo glave, hrbtenica ... Zelo nevarne so nezaščiteni stebrički varovalnih ograj, drogovi znakov, pločniki ... 

Pomagajte, to je bistveno!

Andoljšek polaga na srce slehernemu mimoidočemu, ki se pojavi na kraju nesreče, naj pomaga. Še posebej pri hudih krvavitvah, denimo v primeru odtrganin, lahko o življenju odloča pravočasna reakcija in zaustavitev krvavitve, saj reševalci ne morejo vedno priti pravočasno na kraj nesreče. "Najbolj narobe storite, če nič ne storite," zavrača "izgovor" da bi ob napačnem posredovanju lahko nepoznavalci povzročili le še več škode ali celo tvegali tožbo.

Kakovostna zaščita, tako čelada kot kombinezon, ki prekriva celotno telo, so bistvenega pomena za zmanjšanje možnosti hudih posledic. Enota reševalcev na motorju je sicer lani prejela v testiranje kombinezone z airbagi, a Andoljšek ugotavlja, da jih žal ne bodo mogle uporabljati, saj so takšni kombinezoni nekoliko širši in niso kompatibilni z reševalnimi telovniki.

"Na vsak način pa je takšen kombinezon pri motoristu lahko zlata vreden!"

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 9
  • mirko 10:44 14.april 2016.

    Sam sem motorist že kar nekaj let in se mi na srečo še ni zgodila nobena nesreča. Zakaj na srečo ?? Zato ker sem v teh letih vožnje z motorjem ugotovil, da je vožnja z motorjem dejansko rizik. Ta rizik ...prikaži več je pa treba vzeti v zakup, kose odločite za motor. Kdor tega ni vedel, je bolje da se za motor ne odloči. Motoristi smo v prometu zelo slabo opazni. Vsak nepregleden ovinek je za motorista nevaren, ker nikoli ne ve naprej ali je na ovinku pesek ali ga ni. Motoristi se z končno hitrostjo povprečno ne vozimo hitro, ampak so pospeški tisti, ki pri raznih manevrih so zelo hitri in za ostale udeležence slabo opazni. Edino orodje, ki ga motoristi lahko koristimo za varnost, je: PREDVIDEVANJE. Žal pa vsak motorist nima teh navad.

  • Snežinko 09:49 14.april 2016.

    Ammm...kaj se ne bi najprej pozanimal? Prehitevanje kolone je po zakonu povsem legalno za enosledna vozila. Seveda z zmerno hitrostjo.

  • Avatar praufo
    praufo 21:33 13.april 2016.

    Policijska stavka je kriva zato, da se motoristi strešajo ? Še naprej prodajajte take neumnosti. Vsak je odgovorren za svoje življenje, ko se izpostavlja in če ne ve, kdaj gre čez rob, je pač njegov problem. Kaj ima s tem ...prikaži več policija, mi ni jasno. Kakšen nadzor, koga bi vse nadzirali in kdaj ? Vse to stane in je brez efekta. Po drugi strani pa ne deluje avtomatski sistem, ki beleži hitrost na trojanah. Bučke prodajate, naj jih kdo kupi.