V počitniških dneh so strešni kovčki za marsikoga nepogrešljiv del dodatne opreme pri avtu. So tudi odlična in bistveno cenejša alternativa pri kolebanju, ali res potrebujemo večji avto zgolj zaradi potrebe po dodatnem prtljažnem prostoru nekajkrat na leto.
Strešni kovčki pa imajo tudi svoje zakonitosti. Seveda se med seboj razlikujejo predvsem v prostornini, enostavnosti montaže in priročnih funkcijah, a zelo pomembna pri izbiri bi morala biti tudi oblika.
Vodja oddelka za razvoj aerodinamike Jan Jagrik pri znamki Škoda pojasnjuje, da kakršnekoli zunanje obremenitve na avtu zvišujejo porabo goriva oziroma elektrike, ker kvarno delujejo na pretok zraka mimo vozila. "V tem primeru je bolje, da dodaten tovor namestite za avtomobilom, na primer nosilec za kolesa ali kovček za prtljago na vlečni kljuki," svetuje Jagrik.
Tovor za avtom namreč ne posega v aerodinamiko čelnega dela avta in zato manj vpliva na celotni zračni upor v primerjavi s tovorom na strehi. Spodnji ilustraciji to zelo dobro prikazujeta, zeleno obarvano področje pomeni največji vpliv na zračni upor avta.
Bolj naprej ali bolj nazaj?
Večina uporabnikov seveda kovček vseeno prevaža na strehi. Tudi v primeru takšne namestitve pa je mogoče precej vplivati na aerodinamiko. In če kdo pozna najrazličnejše simulacije z aerodinamiko, je to prav gotovo Škodin razvojni inženir Jagrik, ki svetuje, da strešni kovček pri montaži pritrdite čim bolj nazaj, seveda pa hkrati tako, da lahko še vedno oprete prtljažnik. Na ta način bo vpliv na čelni upor čim manjši, poraba nižja.
Pomembna je tudi prečna lega: idealen položaj strešnega kovčka je na sredini avtomobila in ne na levi ali desni strani. Položaj natančne sredine namreč zagotavlja uravnoteženo občutljivost na bočni veter in enakomerno porazdelitev mase.
In še en nasvet Jagrika kakšen kovček bi dal sam na streho, da bi avto porabil manj: "S stališča aerodinamike je dolg in ozek kovček boljši od kratkega in širokega."
Kdor nima za tisti liter porabe vec, naj lepo ostane doma.