Na Nizozemskem je pol leta po volitvah čisto na koncu rokov le prišlo do sklenitve koalicijskega dogovora med pisano druščino štirih strank z zelo različnimi interesi. A eno jim je isto - nasprotovanje podnebnim ukrepom prejšnje vlade dolgoletnega zmerno desnega premierja Marka Rutteja.
Partnerji, med katerimi izstopata predvsem politično gibanje nizozemskih kmetov ter skrajno desna stranka populista Geerta Wildersa (na fotografiji spodaj), so v četrtek predstavili koalicijsko pogodbo, ki bo vezala novo vlado. Mimogrede, kdo bo premier, se še niso odločili, saj je relativni zmagovalec volitev Wilders s svojimi anti-stališči preveč kontroverzen tudi za partnerje.
Eden prvih populističnih ukrepov nove vlade bo očitno sprememba največje dovoljene hitrosti na avtocestah, poroča Guardian. Zadnjih nekaj let na Nizozemskem velja, da lahko vozila med 6. in 19. uro vozijo z največjo hitrostjo 100 km/h, saj s tem pripomorejo k nižjim emisijam. Nova koalicija se je zavezala, da bodo hitrost tudi čez dan vrnili na 130 km/h, kolikor je sicer klasična nočna omejitev. To bodo uvedli povsod tam, "kjer je mogoče."
"Čeprav so napovedovali katastrofične scenarije, ki naj bi postajali vedno bolj ekstremni, se nič od tega ni uresničilo."
Zapis v koalicijski pogodbi
Koalicijski partnerji so v dokument zapisali, da smo bili desetletja priče "strašenju pred klimatskimi spremembami in čeprav so napovedovali katastrofične scenarije, ki naj bi postajali vedno bolj ekstremni, se nič od tega ni uresničilo."
Prav Nizozemska, katere pretežni del leži pod morsko gladino, bo sicer zaradi napovedanega dvigovanja morja v prihodnjih desetletjih po mnenju podnebnih strokovnjakov izredno na udaru.
Koalicijski dokument vsebuje še številne druge ukrepe, ki naj bi "ustavili histerijo zmanjševanja CO2". Kmetje bodo po letu 2027 spet upravičeni do subvencij za klasično dizelsko gorivo, stranka kmetov je dosegla tudi zagotovila, da ne bo prišlo do prisilnega zapiranja živalskih farm, ki so velik povzročitelj emisij v državi.
Nizozemska, doslej ena vodilnih evropskih in svetovnih držav na področju zelenega prehoda, bo tudi opustila smernice glede uvajanja toplotnih črpalk, koalicija pa se je zavezala zgraditi štiri dodatne jedrske elektrarne. S tem bi postali energetsko še bolj neodvisni, potem ko so Nizozemci še pred desetimi leti skoraj vso elektriko proizvajali iz fosilnih goriv, danes pa le še polovico.
Bili so zgled konkretnih ukrepov
Nepriljubljen ukrep omejitve najvišje avtocestne hitrosti na 100 km/h ter napovedi sprememb v zelo intenzivnem kmetijskem sektorju je prejšnja vlada sprejela potem, ko ji je nizozemsko sodišče po tožbi nevladnih organizacij naložilo, da mora država vpeljati konkretne rešitve za zniževanje škodljivih emisij.
A ta in drugi ukrepi, s katerimi je želela vlada izboljšati podnebno in zdravstveno sliko v državi, so na drugi strani sprožili gibanje v delu družbe, ki nasprotuje okoljskim politikom. Predvsem kmetje so se organizirali in prek protestov opozarjali na vpliv sprememb glede kmetovanja. Prek stranke pa so zdaj postali ena odločilnih političnih sil v državi.
Napovedi nove koalicije so že sprožile burne odzive v opoziciji in med okoljevarstvenimi gibanji. Nekaj tednov pred evropskimi volitvami je nizozemski primer tudi prikaz naraščanja sentimenta protiokoljskih politik po Evropi, s katerimi določene politične sile vse bolj pridobivajo moč pri nasprotovanju začrtanim ciljem v dolgoročni strategiji EU o zelenem prehodu do leta 2050.
Sektaška SDS je z novo koalicijo zelo zadovoljna. Oni že vedo koga podpreti..
Vse za klike, ne? Banda. Če bi že v naslovu napisali, da je to na NL, sploh ne bi kliknil. Za žuto rubriko sem se že navadil, da je sam nateg in sranje. A zdaj bo povsod tako?
Glede na to, da je na naših avtocestah povprečna hitrost izpred desetih let iz dobrih 109 km/h padla na pod 100 km/h, lahko naša politika najvišjo dovoljeno hitrost dvigne na 200 km/h, pa za povprečnega voznika ne bo spremenilo nič.… ...prikaži več No, takšno spremembo bi občutil edino proračun, ker bi radarji, ki se nastavljajo na tistih nekaj kilometrov naših avtocest ostali brez dela in zato se ni za bat, da bi katera koli naša politika tak nizozemski populistični ukrep preslikala k nam, prej obratno.