Čeprav smo imeli Slovenci v raziskavi SARTRE iz leta 2012, kjer se je preverjalo socialna stališča voznikov in drugih udeležencev v prometu, o sebi kot voznikih zelo dobro mnenje, nam število prometnih nesreč ne govori sebi v prid. Če pogledamo s stališča prometno varnostnih ocen znotraj držav Evropske unije, ki govori o številu umrlih ali huje telesno poškodovanih na 100.000 ali 1 milijon prebivalcev, sodimo Slovenci v podpovprečje EU, razlaga predsednik zavoda Varna pot Robert Štaba.
Vsako leto v prometnih nesrečah po svetu umre približno 1.35 milijona ljudi, poškodovanih je od 20 do 50 milijonov. Pet milijonov jih za vedno ostane invalidnih. Trenutno so prometne nesreče vodilni vzrok smrti otrok in mladostnikov, starih 5–29 let.
WHO
Tudi v tem letu pa očitno nadaljujem v tem, le na papirju, "pozitivnem" trendu. Zgolj v januarju smo zabeležili že 1374 prometnih nesreč, kar januar 2023 uvršča na drugo mesto po številu prometnih nesreč v tem mesecu od leta 2016. Več jih je bilo le januarja leta 2020, ko se je zgodilo 1484 prometnih nesreč. Bolj razveseljujoči so podatki o številu smrtnih žrtev, saj je na slovenskih cestah v letu 2022 umrlo za 25,5 % manj udeležencev kot v letu 2021.
Spodbudne podatke glede manjšega števila smrtnih žrtev so opazili tudi pri policiji, kjer še opažajo, da se število obravnavanih prometnih nesreč kaj dosti ne spreminja. "Zato lahko pogojno trdimo, da se prometna kultura slovenskih voznikov počasi izboljšuje," menijo na policiji. Pri slovenskih udeležencih v cestnem prometu pogrešajo predvsem medsebojno spoštovanje, strpnost in potrpežljivost. "Pogosto kršijo predpise, povezane s spoštovanjem omejitev hitrosti, prav tako prekomerno uporabljajo naprave, ki motijo njihovo pozornost," dodajo.
"Največ prometnih nesreč povzročijo udeleženci cestnega prometa med 24 in 34 in med 35 in 44 letom starosti. Ne moremo pa trditi, da so zato tudi najbolj nevarni in nespoštljivi. Tudi razlik med spoloma je vedno manj. Če je včasih veljalo, da ženske spoštujejo omejitve o hitrosti in bolj spoštujejo predpise, se to v zadnjem
obdobju spreminja. Še vedno pa jih je manj udeleženih v prometnih nesrečah,"policija
Podobne pomanjkljivosti slovenskih voznikov naštejejo ostali strokovnjaki s področja prometne varnosti v Sloveniji. "Včasih pomislim, da bi se morali vsak dan preleviti v drugo vrsto udeleženca, da bi se spomnili, zavedali in podoživeli, kaj pomeni biti pešec, kaj kolesar, kaj otrok, starejši, invalid, kako se počutimo ko mimo nas prihrumi drveči avtomobil, pijan voznik," nam odgovori predsednik zavoda Varna pot.
Po njegovem mnenju slovenskim voznikom primanjkuje predvsem razumevanje odgovornosti drug do drugega. Na tem mestu izpostavi našo družbeno toleranco do "pijanih" voznikov, ki povzročijo več kot 25% najhujših prometnih nesreč in uničijo številna življenja bližnjih. "Policisti letno izsledijo 13.236 pijanih voznikov, povedano drugače, to pomeni 36 na dan. Vprašanje tudi, koliko jih na cestah niti ne zaznajo. To so podatki, ki so zgovorni sami zase. Zavidam tistim urejenim državam, kjer ti isti slovenski vozniki znajo voziti počasi, strpno, umirjeno in trezno. Obnašanja ali ravnanja z naših cest tam zagotovo ne bi ponovili," je kritičen sogovornik.
"Prepogost je tudi trend kršitev, povezanih z alkoholom, varnostnim pasom, uporabo otroškega varnostnega sedeža, čelade po miselnem vzorcu "saj sem blizu doma oz. grem na krajšo relacijo in se mi nič ne more zgoditi." In spet na drugi strani imamo voznike, ki se držijo norm in pravil pa jih včasih "kršitelji" spravijo iz tira in lastne vztrajnosti delati prav,"
Robert Štaba
"Vsak s svojimi vsakodnevnimi obveznostni in problemi smo del kompleksnega prometnega sistema"
Na njen nivo pa med drugim vpliva družbeno-ekonomski status, ki je po njegovem mnenju zadnja leta vse prej kot ugoden. "Morda se včasih tudi s tem dejstvom povezuje nestrpno obnašanje v družbi, javnosti, medčloveških odnosih, nenazadnje pa tudi na cesti. Vsak s svojimi vsakodnevnimi obveznostni in problemi smo del kompleksnega prometnega sistema in včasih odreagiramo pozitivno, včasih žal negativno," razlog za vsesplošno nestrpnost poišče strokovnjak cestnega prometa.
"Termin "kultura vožnje" ima več možnih razlag; lahko se nanaša na statistiko prometnih nesreč, lahko je to občutena varnost vseh udeležencev v prometu, morda zgolj statistika glob v prometu, ali pa je to preprosto pozitivna gesta v prometu, npr. ustavitev motornega vozila pred prehodom za pešce, kjer ni semaforjev,"
Matjaž Šraml
Kljub občasnim primerov agresivnih in nestrpnih voznikov na naših cestah, meni, da smo Slovenci na splošno kultivirani vozniki. Pri tem opaža, da se v tujini obnašamo bolj kultivirano kot na domačih tleh. Ob tem pa mu možnosti za izboljšave naše vožnje ne uidejo. Štaba doda, da bi k lepšemu obnašanju slovenskih voznikov pripomogle sodobne IT naprave. Te bi namreč povečale verjetnost zalotitve pri prekršku in ga primerno "nagradile" za njihovo ravnanje.
Mnenje Šramla raziskava s strani AMZS-ja na temo kulture vožnje, ki je bile izvedena leta 2011, nekoliko izpodbija. Rezultati so takrat pokazali, da je slovenski voznik v povprečju nestrpen, kultura vožnje v Sloveniji pa neprijazna. Večina voznikov meni, da so slovenski vozniki na splošno nestrpni (74 %), na slovenskih cestah pa je manj prijaznosti kot v tujini, kar meni 81 % voznikov. Po drugi strani 80 % voznikov same sebe prišteva med strpne voznike.
Na področju prometne varnosti še veliko prostora za napredek
Zaradi več kvalitetnejših vzgojno-izobraževalnih programov sogovornika opažata, da se nekateri vzorci sicer spreminjajo na bolje. "To vidimo pri prevozih mladih na zabave, kjer se en mlad voznik vzdrži pitja alkohola. Posledično v petek, soboto ali ob nedeljskih jutrih na radijskih postajah ne slišimo poročil o tragičnih posledicah t. i. 'disko nesreč'. Te vse bolj postajajo le še tragična zgodovina," enega izmed primerov dobre prakse navede Štraba.
Šraml pa izpostavi številna vlaganja, ki so bila v zadnjih letih v Sloveniji namenjena obnovi in gradnji varne cestne infrastrukture. Po njegovih opažanjih je v primerjavi s preteklostjo kvalitetnejše tudi vodenje in opravljanje prometa. To naj bi bilo v Sloveniji celo povsem primerljivo s preostalimi evropskimi državami.
Vseeno je še veliko prostora za napredek, meni Šraml. Vse gre v smeri avtonomne vožnje, kjer naj bi bil faktor človeka minimiziran oziroma v celoti izključen. To je sicer še zmeraj relativno neenakomerno implementirano po svetu, pri čemer tako primerjava Maribora z večmilijonskim Londonom po njegovem mnenju ni na mestu.
Bolj je do prometne varnosti v Sloveniji kritičen predsednik zavoda Varna pot: "Imamo prečudovito domovino, relativno visok standard, solidne ceste in vozila, nas je le dva milijona, pa se ne moremo uvrstiti med najboljših pet držav znotraj Evropske unije na področju varne mobilnosti? Smo pa že desetletja med top šest držav v EU na področju varnosti otrok. Pokazali smo torej, da znamo tam, kjer imamo interes, kjer smo subtilni, občutljivi in ranljivi, enaki, kjer otrok ne ločujemo po politikah, moči, BDP-ju."
Želi, da bi ustvarili sistem, ki bi v ospredje postavil vrednote, kot so spoštovanje, strpnost, zdravje in življenje vsakega izmed nas. "Predvsem pa bi morali postaviti jasno ločnico, kaj je v naši družbi sprejemljivo in kaj ne. Mobilnost namreč pomeni biti živ in zdrav; prvo zase, kot tudi za naše najdražje, podjetje, lokalno skupnost in v bistvu za celotno družbo. Če bo vsak od nas v svoji vlogi v družbi odigral svoje poslanstvo in dal svoj prispevek, bomo v naslednjih petih letih lahko tudi top 5 država v EU na področju varne mobilnosti," je optimističen Štraba.
Vzgoja in dober zgled sta ključna
Strokovnjaka s področjo prometne varnosti se strinjata, da ključno vlogo pri (ustrezni) kulturi vožnje igrata vzgoja in dober zgled. Šraml na tem mestu veliko odgovornost naloži na pleča odraslih, ki se morajo tega zavedati na vsakem koraku.
Štaba še doda: "Uspeh je praviloma večji, če je prometna kultura vgrajena v sisteme vzgoje in izobraževanja in ni zgolj aktualna, na primer ob dnevih prometne varnosti na osnovnih šolah, ali tednu mobilnosti. Seveda takšen sistem zahteva resen pristop vseh deležnikov, ki smo tako ali drugače vključeni v vzgojo, izobraževanje, raziskovanje in predvsem udejanjenje prometne kulture. Vendar pa se kultura v prometu lahko in mora začeti pri in v nas samih."
Na policiji še menijo, da je bolj kot zvišanje kazni za najhujše prekrške za večjo varnost v slovenskem prometu ključna vzgoja: "Menimo, da so kazni pri nas dovolj visoke. Vzgoja pa je zelo pomemben, če ne najpomembnejši dejavnik za boljšo varnost cestnega prometa."
To sem pa tudi sam opazil! V Šiški jih OGROMNO izsiljuje prednost!!!