Slovenska prestolnica je bila natančno po 50 letih znova del trase znamenitega relija malih vozil Liege-Brescia-Liege. Leta 1958 se je na več kot 3.200 kilometrov dolgo pot odpravilo 54 udeležencev, ki so želeli dokazati, da je takratni novi rod malih avtomobilov z delovno prostornino motorjev, od katerih noben ni presegal vsebine pollitrske plastenke, sposoben enakih naporov kot večji bratje.
Intervju z Alastairom Caldwellom, udeležencem in nekdanjim dirkačem F1: |
|
Kako se spopadate s tako dolgo potjo?
|
Pot jih je vodila prek Nemčije, čez Alpe v Avstrijo, nato prek Dolomitov v takratno Jugoslavijo, kjer so se v Ljubljani obrnili znova proti zahodu, prečkali znameniti prelaz Stelvio in se nato spustili proti jugu v Brescio. Tam je bil kratek postanek, nato pa je sledila še pot nazaj v Belgijo. Za celotno pot so takratni pionirji s povprečno hitrostjo 30 km/h potrebovali tri dni in tri noči nečloveških naporov brez možnosti počitka.
|
BMW isetta. © Saša Despot |
Ob polstoletnem jubileju so znameniti reli ponovili, to pot seveda predvsem zaradi užitka in spominov, čeprav je nekaj duha tekmovalnosti še vedno ostalo. Okoli 50 udeležencev je razdeljenih v dve kategoriji. V prvi "avtentični" skupini so avtomobili z delovno prostornino do 500 ccm, ki so sodelovali tudi na prvem reliju. Druga skupina se imenuje "spirit", v njej pa so vozila izpred letnika 1968 in s prostornino med 500 in 700 ccm.
Paša za oči
"Med vozili je veliko takšnih, ki jih v Sloveniji ni", je pojasnil
Janez Uratnik, predsednik društva Codelli, ki je organiziral slovenski
del relija. Veliki zmagovalec prvega relija je bil fiat 500, zato je tudi na tokratnem reliju
kar nekaj originalnih primerkov.
Slovencem najbolj znana sta še citroën 2CV (spaček) in BMW isetta, med redke goste na naših cestah, še manj pa v slovenskih garažah, bi lahko uvrstili vespo 400, heinkla 200, messerschmitta TG 500, goggomobila dart 40, berkeleyja SE492 in subaru 360. Med "najmočnejšimi" so bili berkeley B95, trije primerki BMW 700 in steyr-puch 650 TR2.
Naporna pot je seveda že pred Slovenijo terjala svoj davek. Med druščino na Prešernovem trgu je manjkalo že kar nekaj vozil, ki so 11. julija startala v Liegu.
