Skupna zunanja značilnost deveterice tekmovalcev, ki se je v torek popoldan z vseh vetrov Slovenije zbrala na Srednji poklicni in strokovni šoli Bežigrad v Ljubljani? To, da so imeli vsaj nekaj umazanije na dlaneh, ki je pričala o tem, da so vsi po vrsti po srcu mehaniki in da so na tekmovanje prihiteli dobesedno iz svojih delavnic, kjer si služijo ne vedno mehak kruh. Čeprav se med seboj pred tekmovanjem po večini niso poznali, imajo zelo podobno življenjsko izkušnjo, ki se pri vseh začenja s stavkom: "S ‘šraufanjem’ avtov se ukvarjam že od malega …" Nekateri nadaljujejo tradicijo družinske mehanične delavnice, drugi so prišli iz delavnic pooblaščenih serviserjev določenih avtomobilskih znamk, tretji so se na podjetniško pot podali samostojno ali pod okriljem servisnih mrež ...
Že tradicionalno tekmovanje Mehanik leta, ki jo v sodelovanju z omenjeno šolo, Obrtno zbornico Slovenije in sponzorji organiziramo portal Žurnal24.si ter specializirana revija Mehanik in voznik, je bilo letos postavljeno še na višji nivo kot v preteklih letih. Tekmovalci so namreč morali pokazati še več raznovrstnega znanja v boju za 109 točk, kolikor jih je bilo skupno na voljo.
Na koncu je bilo med prvima dvema vsega 2,5 točke razlike.
Za naziv najboljšega so se potegovali:
Andraž Boh (Avtoservis Boh)
Robert Eržen (Avtoservis Eržen)
Jan Hudobivnik (Avtoservis in vulkanizerstvo Hudo)
Boris Kelc (KMAG)
Klemen Podržaj (Avtomehanika Podržaj)
Aleksander Ravnihar (AC Kondor)
Aleš Ropret (Preša)
Aljaž Žnidaršič (Avtoelektrika Alex)
Andrej Žnidaršič (HOC center).
Kandidati za prestol, ki ga je minula tri leta zapovrstjo zasedal Primož Rožnik, so morali pred strokovno komisijo dokazati, da so podkovani v teoriji, ki je osnova za vsako uspešno prakso. Izkazati so se morali pri zamenjavi grelnih svečk na dizelskem motorju, pri čemer so točke pridobivali ali izgubljali z natančnostjo pri tem preciznem opravilu. Natančnost je bila pomembna tudi pri hitrostni premontaži pnevmatike, medtem ko je pogosto situacijo v delavnicah, ko so prsti na rokah podaljški oči, ponazarjal izziv slepe prepoznave sestavnih delov. Ena najtežjih nalog je bila vezana na znanje avtoelektrike, ko so morali v pravilno delujoči tokokrog povezati celotno napeljavo svetil na avtomobilu. V bitki s časom je to v celoti uspelo le dvema.
Priznanje in nagrade sponzorjev projekta so si na razglasitvi pred množico navijačev prislužili prav vsi sodelujoči mehaniki, med njimi pa so vendarle izstopali trije najboljši. "Nisem upal niti, da mi bo uspelo priti med prvih pet, na koncu pa sem dosegel odličen rezultat," je dejal mladi Jan Hudobivnik iz kranjskega Avtoservisa in vulkanizerstva Hudo. Skupaj je dosegel 71,5 točke od 109 možnih.
Kljub temu, da je že drugo leto zapored viceprvak, je bil zadovoljen tudi Andraž Boh, še en zelo mlad, a v praksi dokazano odlično podkovan mehanik. Priznava, da je bila njegova šibka točka teorija, saj je zaradi treme prav na tem področju izgubljal dragocene točke v boju za končno zmago. “Priznanje bomo izkoristili v korist promocije celotnega našega servisa,” je dejal mladi Grosupeljčan iz Avtoservisa Boh. Boh je sicer kar v dveh od petih nalog osvojil maskimalno število točk (elektrika, menjava pnevmatike), a to na koncu ni bilo dovolj za zmago. Dosegel jih je 84,5 točke.
Najboljši mehanik leta pa je po seštevku točk postal Robert Eržen iz škofjeloškega Avtoservisa Eržen, ki je dokazal najbolj raznovrstno znanje in s prakso priučene spretnosti, seveda pa je, kot vedno pri tekmovanjih, potreboval tudi kanček sreče, da je s končnimi 87 točkami ušel tesnemu zasledovalcu. Na razglasitvi je ljubitelj ameriških oldtimerjev zmagoslavno dvignil palca v zrak, nekaj trenutkov kasneje pa iz rok trikratnega mehanika leta Primoža Rožnika prejel unikatni pokal.
"To je plod dolgega premisleka, kaj bom predal svojemu nasledniku," je Rožnik opisal nagrado, bat Ottovega motorja na marmorni plošči, ki ju je sam sestavil na predvečer tekme. "Izkoristi to priložnost, kot je bilo dano meni," je Rožnik, danes strokovni inštruktor za izobraževanja avtoserviserjev, še želel novemu mehaniku leta (oba na fotografiji zgoraj).
Robert Eržen je v prvem odzivu ostal predvsem skromen. "V tem trenutku še ne znam oceniti uspeha. Prepustil se bom toku in nagrado sprejel kot nekaj, kar mi lahko odpre nove možnosti. Predvsem pa je naziv mehanika leta osebna, življenjska potrditev, da grem v pravo smer," je povedal Škofjeločan, ki je obljubil, da bosta pokal in plaketa takoj postala nova sestavna dela njihove družinske delavnice.
"Predvsem pa je naziv mehanika leta osebna, življenjska potrditev, da grem v pravo smer."
Robert Eržen, mehanik leta 2017
Eržen je tekmovanje ocenil za zelo zahtevno, gotovo veliko bolj, kot si je predstavljal po vnaprejšnjem ogledu videoposnetkov lanskoletnega tekmovanja. "Pri nalogi iz elektrike je bila zahtevnost 300-odstotno višja. A dandanašnji mehanik mora poznati vsak del avta in biti seznanjen z vsemi novostmi," je pojasnil skrivnost svojega uspeha.
Da je šla nagrada v prave roke, so se strinjali tudi člani strokovne komisije. Podravnatelj srednje šole in vodja tekmovanja Alojz Kranjec je pohvalil vse sodelujoče mehanike in izpostavil raznovrstnost, ki so jo morali izkazati. Na vprašanje, kako prepoznati dobrega mehanika na trgu, pa je opozoril, da se začne že pri človeškem odnostu, torej načinu komunikacije, ki jo ima mehanik s stranko - da ji zna strokovno in z znanjem podkrepljeno pojasniti zadeve.
Primož Rožnik, letos v vlogi člana komisije, je prepričan, da bo Eržen njegov dostojen naslednik. "Opazoval sem ga pri izvajanju nalog in takoj opazil, da se stvari loteva strokovno in premišljeno." Bi bivši mehanik leta peljal popravit svoj lastni avto k novemu mehaniku leta? "Bi, zagotovo!"
Zadovoljen je bil tudi Peter Caserman, podpredsednik sekcije avtoserviserjev pri Obrtno-podjetniški zbornici in prav tako član komisije. Opozoril pa je na očiten izziv, da bodo morali tako novi kot že obstoječi mehaniki več pozornosti nameniti poznavanju in stalnemu izobraževanju na področju električnih sklopov pri vozilih, ki iz leta v leto postajajo bolj kompleksni. Obdobje domačih mojstrov, ki so si še nedavno upali šariti po drobovju avtomobila, je praktično končano, še zahtevnejše delo pa mehanike po njegovem čaka s skorajšnjim množičnejšim prihodom elektrificiranih vozil, ki bodo pri sestavnih delih vnesla nekaj povsem drugih pristopov servisiranja.
andrej.leban@zurnal24.si
