Pretirana samozavest ni dobra. Hitri skok v leto 2011. Nissan je od takrat to spoznal po le povprečni uspešnosti prodaje takrat predstavljene micre četrte generacije, ki se je v želji, da bi posegla čisto pod vrh, znebila večine posebnosti, ki so njeno predhodnico delale tako - posebno.
Največji hendikep globalno zasnovane malčice je bila vsaj na evropskem trgu že od spočetka oblika, ki se je ob vse dinamičnejših tekmecih zgubila v megli daleč zadaj. Očitno je mimo kupcev udarila tudi strategija prodaje, saj so pri uvozniku ob lansiranju trmasto vztrajali, da micra ni več predvsem ženski avto temveč naj bi zadovoljil tudi moške. In evropski kupci naj ne bi imeli nikakršnih težav glede kakovosti s tem, da avta ne bodo več izdelovali v Evropi.
Senzor temperature ostaja luksuz
3,8 metra dolga micra se s ceno prične pri 10.200 evrih, kar jo na centimeter dolžine dela dražjo od tekmecev. Kot vedno pa je končna cena odvisna od želja po opremljenosti. Testnica z opremo accenta look (od 11.300 evrov) je imela že kar obilico dodatkov, denimo avtomatsko klimo, meglenke, tempomat ... Sicer je razumljivo, da so navigacija, pametni ključ in parkirni senzorji v tem razredu vozil prej kot ne prestiž, malce manj dojemljivo pa je, da je potrebno tudi za tako običajen senzor zunanje temperature poseči po dveh še dražjih paketih.
Okretna in vrtljiva
Ostale lastnosti je potrebno micri šteti v plus, začenši z dokazano trpežnostjo. Njena majhna zunanjost se znotraj ne pozna, za mestne in medmestne vožnje je zelo pripravna, najmanj 265-litrski prtljažnik dovolj za popoldanske nakupe, parkiranje pa je lahkotno, saj za celoten 360-stopinjski obrat zadostuje 9,3 metra.
Fiesta je dinamičnejša, yaris zrelejši, polo deluje trajnejše, clio bolj sodobno. Konkurenti so polni talentov. Micra tudi po obnovi ne prednjači v nobeni kategoriji, vseeno pa vsaj ponuja znatno boljši presek lastnosti, kot prej. Škoda, da ni bila taka že pred tremi leti.
