Agencija za varnost prometa (AVP) je objavila pregled stanja varnosti cestnega prometa v letu 2023, gre za uradne podatke in primerjavo s preteklimi leti.
Kot ugotavljajo pri AVP, je V letu 2023 je na slovenskih cestah umrlo 82 udeležencev cestnega prometa oziroma tri osebe manj kot v letu 2022 (zmanjšanje za 4 %). Boljše stanje prometne varnosti v primerjavi z letom 2022 je predvsem posledica boljšega stanja v prvi polovici leta, ko se je v štirih mesecih (januar, marec, april, junij) število umrlih udeležencev zmanjšalo za 17 v primerjavi s predlanskim letom.
Število umrlih v prometnih nesrečah v letu 2023 je drugo najnižje odkar v Sloveniji beležimo uradno statistiko prometnih nesreč. Najmanj (80) jih je bilo letu 2020, a je bila to tudi posledica vpliva epidemije na zmanjšan obseg prometa.
Predvsem veseli dejstvo, da je bilo že drugo leto zapored manjše število smrtnih žrtev med vozniki enoslednih vozil. Tudi pri e-skirojih lani ni bilo zabeležene smrtne žrtve, leto prej dve. Sta pa umrla dva voznika e-koles.
Zmanjšanje glede na leto 2022 je bilo tudi pri pešcih in kolesarjih, nasprotno pa povečanje pri voznikih osebnih avtomobilov in potnikih.
Tako je v letu 2023 na slovenskih cestah umrlo največ voznikov osebnih avtomobilov, in sicer 28 oziroma sedem več (+33 %) kot v letu 2022. Še bolj pa skrbi dejstvo, da je umrlo veliko več sopotnikov, število se je povečalo za osem ali kar 89 % več.
Število hudo telesno poškodovanih se je v primerjavi z letom 2022 zmanjšalo za 4 % – hudo telesno poškodovanih je bilo 829 oseb. Pri lažje telesno poškodovanih beležimo zmanjšanje za 1 % v primerjavi z letom 2022– lažje telesno poškodovanih je bilo 6.391 oseb.
Starejši vozniki povzročijo največ nesreč, tudi najhujših!
Največ prometnih nesreč so v letu 2023 povzročili najstarejši udeleženci (65 let in več) in sicer 2.729 prometnih nesreč (2.536 v letu 2022). Sledi starostna skupina med 35. in 44. letom starosti – 2.700 povzročenih prometnih nesreč (2.704 v 2022). Največ udeležencev je umrlo v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili najstarejši povzročitelji, stari nad 64 let – 20 umrlih (27 v 2022). Sledi starostna skupina od 45. do 54. let – 16 umrlih (17 v 2022).
V obdobju zadnjih 5 let so vozniki osebnih avtomobilov najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč s smrtjo udeleženca – v letu 2023 je v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili vozniki osebnih avtomobilov, umrlo 46 udeležencev oziroma 57 % vseh umrlih. Delež umrlih v prometnih nesrečah, ki jih je povzročil voznik osebnega avtomobila, je bil v zadnjem petletnem obdobju 55,4 %.
Veseli dejstvo, da je bilo med udeleženci v prometnih nesrečah za pet odstotkov manj alkoholiziranih, tudi takšnih s poškodbami ali celo smrtjo. Še vedno pa je bil alkohol dejavnik pri kar 21 smrtih ali četrtini vseh. Droge ali druge psihoaktivne snovi pa so bile prisotne pri smrti treh udeležencev, 24 jih je bilo hudo poškodovanih.
Drugi poudarki:
Umrli so kar štirje otroci v starosti do 14 let in še dva mladostnika v starosti med 15 in 17 let.
Največ mrtvih, 31, je v starostni skupini nad 64 let, tudi največ težko poškodovanih in sicer 198.
Med umrlimi je bilo 10 tujcev, kar je najmanj v zadnjem obdobju. Od tega so bili štirje romunski državljani. Tujci so povzročili 11 odstotkov nesreč s smrtjo.
Najbolj se je stanje glede znižanja smrtnih žrtev lani izboljšalo v Jugovzhodni Sloveniji. Precej bolje je bilo tudi na Gorenjskem, kjer pa skupaj s Pomursko regijo ohranjajo največjo stopnjo umrlih na 10.000 prebivalcev.
V primerjavi z letom 2022, beležimo predvsem povečanje umrlih na glavnih cestah (13 v letu 2023, 8 v letu 2022) in cestah v naselju (25 v letu 2023, 20 v letu 2022) ter izboljšanje stanja na avtocestah in
hitrih cestah (13 v letu 2023, 25 v letu 2022).Starejši od 61 let zaradi demografskih sprememb predstavljajo že 29 odstotkov vseh voznikov z vozniškim dovoljenjem.
71 % odstotkov umrlih voznikov v osebnih avtih je bilo v času nesreče pripasanih, pri hudo poškodovanih voznikih je bila stopnja 81-odstotna, pri lažje poškodovanih pa 93-odstotna.
Pri 17 umrlih potnikih je stopnja uporabe varnostnega pasu le 59-odstotna.
Uporaba čelade pri umrlih kolesarjih je znašala le 29 %.
Neprilagojena hitrost ostaja primarni vzrok smrtnih prometnih nesreč - 32 udeležencev.
Zaradi nepravilne strani vožnje ali neupoštevanja pravil o prednosti je umrlo 22 oziroma 13 ljudi.
Najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč s poškodbami je sicer nepravilen premik z vozilom. Lani je bilo kar 5.247 takšnih nesreč, leto prej 4.753.
Vsi na Kolo za Zdravo Telo... pa bo boljše; kot npr. v >Holandiji< 🫵🤠👍
Za zmanjšanje prometnih nesreč in smrtnih žrtev je odgovorna policija ki i naj opravljala nadzor .
Ne serite, največ povzoročiteljev je med kreteni, ki imajo v avto 3 x več konjev v avtu kot imajo IQ-ja v glavi, je ni ceste, da se ti ne bi na rit prilepil kakšen kreten in te na vsak način… ...prikaži več poskušal prehiteti, tudi, če voziš nad omejitvijo. Policaji pa seveda čakajo tam, kjer je omejitev 30. Dokler bodo imeli izpit idioti, ki vozijo nad 150, tam kjer je omejitev 90 bo veliko sranja.