Pri podjetju Finn, ki je specializirana platforma za najem avtomobilov in ima sedež v Münchnu, so pripravili globalno razpredelnico prometno najbolj in najmanj varnih držav. Vključili so države članice kluba OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj), kamor spada tudi Slovenija, poleg tega pa so priključili še nekatere države v razvoju z indeksom stopnje razvitosti HDI vsaj 8. Gre torej za pretežno dokaj razviti del sveta.
In na tej lestvici 27 držav je Slovenija globoko v spodnji tretjini, natančneje na 19. mestu. Pred nami so na primer tudi Hrvaška, Madžarska, Čile ali Litva, da ne govorimo o prometno najbolj varnih državah v Evropi, kot so Nizozemska, Švedska, Norveška ali Estonija.
Na dnu so od spodaj navzgor Argentina, ZDA, Grčija, Mehika, Malezija, Srbija, Kanada, Poljska in Slovenija.
Avtorji raziskave so države razvrstili glede na sedem standardiziranih in splošno dostopnih kazalnikov: stopnje smrtnih nesreč na 100.000 prebivalcev, kvaliteto cestnega omrežja, indeks stopnje prometa, ki govori o pretočnosti omrežja, odstotek uporabe varnostnega pasu, število smrtnih nesreč zaradi alkohola, maksimalno dovoljeno hitrost v mestih in ločeno na avtocesti. Slovenija se je v večini kazalnikov odrezala dokaj v redu oziroma celo nadpovprečno. Močno pa je za najboljšimi zaostala glede uporabe varnostnega pasu. A kategorija, ki je našo državo potopila, je delež smrtnih prometnih nesreč, v katerih je bil prisoten alkohol - kar 32 odstotkov.
Samo Irska je na lestvici slabša s kar 39-odstotnim deležem alkohola pri smrtnih nesrečah. Na Nizozemskem in Norveškem kot najbolj varnima državama 11 oziroma 13, na Madžarskem in Nemčiji samo sedem, v Izraelu celo samo štiri, v Maleziji, kjer veljajo drakonski zakoni, pa nič odstotkov.
Raziskava sicer ni šla v globine posameznih kategorij, jasno pa kaže, kje naša država močno zaostaja za prometnimi trendi. Naša zakonodaja je do alkohola v prometu še vedno relativno mila, z možnostjo številnih odpustkov za prekrškarje in s pokopano idejo, da bi za hude povratnike uporabili učinkovitejše ukrepe, kot so alkoholne ključavnice ali dolgotrajnejši odvzem dovoljenja. Prav tako zelo šepa področje spoštovanja ostalih omejitev, v prvi vrsti hitrosti. Prav ta področja raziskava pri zmagovalnih državah izpostavlja kot ključ do tako visoke stopnje prometne varnosti in kulture.
Mrtvih zaradi pijanih manj, poškodovanih več
Da bi se stanje na zakonodajnem področju v Sloveniji kaj bistveno popravilo v času aktualne vlade, za zdaj ni nobenih indicev. Slovenija je bila sicer pred kratkim s strani nevladne organizacije evropskega sveta za prometno varnost ETSC pohvaljena kot tista država, ki je v razmiku enega leta naredila enega večjih preskokov glede nižjega števila smrtnih nesreč.
Predvsem je v letu 2022 močno upadlo število mrtvih zaradi alkohola (zadnji podatek okoli 20 odstotkov vseh najhujših nesreč), a se je na drugi strani zvišalo število težjih in lažjih poškodb kot posledica alkoholiziranih voznikov, kažejo podatki Agencije za varnost prometa.
Za varnost na cestah in boljše stanje lahko država nameni tudi desetkrat več denarja, pa ne bo prav nič bolj varno. Le direktorji gradbenih podjetij in posvečeni na direkciji za ceste bodo več pobrali v svoje žepe.
Ja, več policije/kontrole na cestah, več radarjev, znižat maksimalno hitrost na avtocestah, ker niso primerne za takšne hitrosti pa bo bolje. Nizozemska ima res da max. omejitev na avtocestah 130, dejansko je pa večino časa na vseh njihovih avtocestah (večinoma… ...prikaži več gre za 3, 4 in tudi 5 pasovne) omejitev 100.
Stanje varnosti v Sloveniji je relativno . Pomurje ,Dolenjska ,Štajerska so najbolj kritične . To lahko pomeni,da gre za področja kjer živi živelj z nekontroliranim poreklom ali pa policija .