Direktor pobudnika projekta, Zavoda VOZIM, David Razboršek je povedal, da je vesel, da jim je z akcijami v zadnjih šestih letih uspelo predvsem to, da se mladi veliko več in bolj odkrito pogovarjajo o problemih v zvezo z alkoholom. Pravi, da na zadevo gledajo veliko bolj neobremenjeno in opozarjajo., da so njihovi starši pravzaprav tisti, ki bi morali spremeniti odnos do pitja alkohola in vožnje.
Mladi so nam dejansko za vzor, saj so do pitja alkohola in vožnje manj tolerantni. V pogovorih z njimi dobivajo celo vprašanja, kot je tole: "Zakaj nam po dveh letih, ko smo se navadili na 0,0 promila alkohola v krvi, spet dovolite 0,5 promila?" Pravijo, da se o problematiki mamil v šoli veliko pogovarjajo, o alkoholu pa skoraj nič, zato o mamilih in njihovem učinku na telo veliko vejo, o učinkih alkohola pa zelo malo. Razboršek dodaja, da so prav mladi v zadnjem desetletju prepolovili število prometnih nesreč zaradi alkohola.
Tudi letošnjo kampanjo so oblikovali pri oglaševalski agenciji Luna, kjer pravijo, da so poskušali poiskati še neobdelan vidik slovenske kulture pitja alkohola. Kreativna direktorica Medeja Kraševec Žnidarec je povedala, da se je letošnje kampanje domislila med obiskom gasilske veselice, kjer je na sodu videla vgraviran napis "Več ko spijemo, lepši smo". Večina ljudi tega ne razume s sarkastičnim prizvokom, tako kot avtor, ampak kot poziv k pitju. Veliko slovenskih pesmi vsebuje podobne pozive. Za vzorec so vzeli 400 slovenskih pesmi in ugotovili, da jih dobrih 27 vsebuje referenco na alkohol. To je podatek, ki je vse pretresel.
Za nosilca kampanje so hoteli pridobiti nekoga znanega, zato so jo razvili skupaj z Ladom Bizovičarjem, ki poskuša v spotih na pretiran način pokazati, na kakšen način Slovenci gledamo na pesmi, ki navajajo k pitju alkohola. En primer je že zdravljica, ki jo pojemo rojstnodnevnemu slavljencu "Kol'ko kapljic, tol'ko let…".
Psiholog Nejc Šmit je povedal, da bi večino ljudi presenetilo dejstvo, da alkohol na naše možgane deluje na podoben način, kot heroin. Možnost, da človeka zasvoji alkohol, je torej zelo velika. Dodaja, da je v slovenski družbi že prej bilo veliko alkoholikov, po epidemiji korone pa je število še naraslo. Žalostno dejstvo je, da so novi alkoholiki v veliki meri otroci alkoholikov in nasilnih staršev.
Kulturolog Peter Stankovič dodaja, da vožnja in pitje alkohola v Sloveniji nista izoliran pojav, saj je pri nas delež pitja alkohola med najvišjimi v svetu. To odraža tudi popularna glasba, ki jo radi poslušamo in njena sporočila sprejmemo in poosebimo. Zato je glasba kot medij problematična. Kako bi to lahko spremenili. Stankovič pravi, da je to problem celotne kulture. ? Alkohol je v slovensko kulturo prežet, zato ga težko preprosto izločimo na način, da bi druga sporočila ostala nespremenjena.
Opaža tudi, da se Slovenci ne znamo zabavati brez pitja alkohola. Pravi, da se sploh ne spomni, če je kdaj bil na zabavi, kjer ne bi bilo alkohola. Kot nasprotni primer je navedel sestro, ki se je poročila na Portugalsko. Med poročno zabavo ni nihče pil, a so se kljub temu zabavali. V slovenski kulturi pa je enačenje zabave z alkoholom zelo prisotno.
To bi lahko razložili tudi z relativno zaprtostjo slovenske družbe. Slovenci se težko odprejo do drugih in v svoje socialno okolje tudi zelo težko sprejmejo nove ljudi. Alkohol je zato marsikje vstopnica v družbo. To pomeni, da ne bi le smeli omejiti pitja alkohola, ampak bi se morali naučiti družabnosti brez alkohola. Tudi v tem smislu, da lahko neumnosti povemo povsem trezni in je to sprejemljivo.
Stankovič opozarja tudi, da je alkohol pri nas povezan tudi s herojskim diskurzom. Primer: "Stolkel sem kišto pira." Iz tega mentalnega horizonta in "moške kulture", je zelo težko izstopiti. Alkohol bi torej morali ločiti od herojskega diskurza in dejstva, da "moram biti moški vedno junak".
Urednik na prvem programu slovenskega radia Matej Jevnišek je povedal , da vse to, kar so omenjali njegovi predhodniki, izhaja že iz ljudskega izročila, v katerem imamo veliko opevanja vinske trte, vina, veseljačenja in podobnega. Iz tega izhaja tudi narodnozabavna glasba, ki je nastala kot zmes ljudskega in zabavnega žanra. Potem se je pojavil še "turfbofolk", ki je vse to še potenciral.
Popularna glasba vedno odseva stanje v družbi, saj je namenjena množicam in sledi temi, kar ljudje radi poslušamo. Kdaj jo bomo poslušali: če bo skladba enostavna ter z razumljivim besedilom in sporočilom. Iz turbofolka se je to preselilo že v popularno glasbo, ki jo morajo nacionalni mediji zelo filtrirati. Drugače pa je s komercialnimi mediji, ki so odvisno od poslušanosti.
Vesna Marinko z direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravstvo opozarja, da se začenja "veseli december", ko se na novo leto vedno nazdravlja z alkoholom. Z vidika javnega zdravstva je sicer alkohol velik problem, saj se Slovenija z desetimi litri popitega alkohola na prebivalca uvršča v vrh. Vsak dan kot posledica pitja alkohola umreta dve osebi, v zdravljenje pa se vključi deset oseb. Pred enajstim letom alkohol poskusi petina otrok, pred trinajstim polovica, vsak drugi sedemnajstletnik pa je bil že opit. Zadnja raziskava kaže tudi, da so dekleta že dohitela fante.
Predstavnik policije Ivan Kapun dodaja, da se stanje sicer izboljšuje, vendar ne bi smeli biti preveč evforični, saj lahko pri svojih prizadevanjih hitro zaspimo. Dodaja, da je 13 do 15 odstotkov prometnih prekrškov povezanih s pitjem alkohola. Lani je denimo v vsem letu v prometnih nesrečah v povezavi z alkoholom umrlo 17 ljudi, letos pa smo to številko že dosegli, pa se december šele začenja.
Ilustracija problematike pitja alkohola in prometa so sicer tudi akcije splošnega preverjanja alkoholiziranosti voznikov. Lani so v akcijah izvedli 400.000 preskusov in odkrili 13.000 vinjenih voznikov, letos pa so med 360.000 preskušenimi odkrili 10.000 alkoholiziranih voznikov. To so ogromne številke, pravi Kapun, saj gre v vsakem primeru za potencialnega ubijalca na cesti.
Alkohol nas spremlja že tisočletja, zato ga ne bo moč nikoli izkoreninit. Kar se pa tiče pesmi, pa mislim, da niso ravno 100 % povod za pitje. Kdo pije, pije lahko s pesmijo ali pa brez, kdor pa ne pije,… ...prikaži več ga pa tudi pesem ne bo prepričala v pitje.
Dobra stvar tote akcije je ta, da jo več NE reklamira Bergatna !! Slaba stran tote akcije je ta, da so namesto zblojenca Berganta prvlekli zblojenca bizovcićarja.. Kadar jo zagledam, kuj spijem šilce/ dva kratkega, da sploh preživim od njega..
Joj sam ne Bizovičar. 🙆 Totalno odvraten tip