V nemški avtomobilski panogi se oblikuje odpor proti evropskemu avtomobilskemu paketu, zaskrbljenost pa povzročajo predvsem ukrepi, ki jih v Bruslju pripravljajo za operaterje velikih flot.
Podjetje za izposojo avtomobilov Sixt in nemško združenje avtomobilske industrije VDA sta na nemško zvezno vlado že naslovila pismo, v katerem trdita, da drugačnemu videzu navkljub evropska komisija dejansko ukinitev avtomobilov s termičnimi motorji načrtuje že za leto 2030.
Pri Sixtu so zapisali, da bruseljski načrti dejansko vodijo k občutni zaostritvi prepovedi motorjev z notranjim zgorevanjem za velika podjetja. Pri njih zato odločno zavračajo predlog evropske komisije o "čistih korporacijskih flotah". Predlog na podoben način zavračajo tudi pri združenju VDA.
Kritike se nanašajo na nove regulative v avtomobilskem paketu, ki ga je evropska komisija sprejela 16. decembra lani. Ta je vsaki od 27 članic EU predpisal odstotek komercialno registriranih avtomobilov z ničelnimi ali zelo nizkimi izpusti.
Evropska komisija je s spremembami dejansko nekoliko omilila prepoved termičnih motorjev do leta 2035, saj od proizvajalcev ne bo več zahtevala 100 odstotkov, ampak le 90 odstotkov brezemisijskih avtomobilov. Ti bodo zato lahko še vedno prodajali majhen delež avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem. Razliko bodo lahko kompenzirali z uporabo zelenih jekel biogoriv in s podobnimi ukrepi, kar tudi povzroča glavobole.
Največja zavrnitev se pripravlja predvsem na področju avtomobilov v lasti podjetij. Samo za Nemčijo namreč predpisi do leta 2030 zahtevajo 54 odstotkov električnih vozil, za leto 2035 pa 95 odstotkov. Že v komisiji so izračunali, da bo ta ukrep v EU prizadel okoli 60 odstotkov novih vozil, pri VDA pa trdijo, da bo ta delež še veliko višji.
Pro Sixtu so navedli, da evropska komisija s spremembami dejansko ni izvedla napovedane fleksibilizacije voznega parka, ampak je predvsem zaostrila pravila za velika podjetja. Majhna in srednja podjetja ter zasebniki so namreč iz tega izvzeti. V Nemčiji bi denimo poleg omenjenih 54 električnih moralo v flotah biti tudi 29 odstotkov nizkoemisijskih vozil.
Za nizkoemisijka se obravnavajo vozila z emisijami pod 50 gramov ogljikovega dioksida na kilometer, kar dejansko pomeni priključne hibride, ko so bili prodani po 1. januarju 2026. Pri Sixtu trdijo, da to v resnici pomeni 83-odstotni delež električnih vozil, zato zvezno vlado pozivajo, naj zavrne predlog. Kot dodatna vzroka navajajo tudi porast cen vozil za najem in pomanjkljivo polnilno infrastrukturo predvsem tam, kjer jo podjetja potrebujejo.
Zblojencem iz Bruslja je treba ukinit zdravila, ker imajo preveč stranskih učinkov.