Za potnike dovolj prostora ...
Za volanom je počutje spodobno, notranjost je ukrojena všečno in skozi oči evropskih kupcev. Sedeži so dovolj udobni tudi na daljši poti, merilniki so modni, a jim ponoči zamerimo motečo modro osvetlitev. Guma na volanu je kar nekoliko premehka, za usnje je treba poseči po najvišjem nivoju opreme style. Nekaj svetlečih vložkov dodaja vtis višjega razreda. Menjalnik teče gladko, prijetno preseneti obilica odlagalnih mest (vključno s hlajenim predalom) in prostornost na zadnji klopi, tudi za visokorasle. Preglednost iz vozila je dobra.

... za prtljago manj
Glavna značilnost v primerjavi z običajnim i30 je seveda prtljažnik, pri čemer pa se že omenjeni prirastek v dolžino nekako ne pozna tako, kot bi pričakovali. V osnovi je prostora za 415 litrov, ob podiranju sedežev največ 1395 litrov. Prtljažnik je lepo obdelan, ima nizek nakladalni prag in dvojno dno, mrežo in kljukice za prtljago ter 12-voltno vtičnico. Skratka, na videz vse, kar se od njega v tem razredu pričakuje.

Vendar primerjava s konkurenco ni tako dobra. Če mu ob bok postavimo zgolj bližnjo sorodnico kio cee'd SW, ki ima enako platformo in si tudi sicer z i30 deli veliko sestavnih delov, sta podatka o prostornosti kar nekoliko klavrna. V pet milimetrov krajši cee'da gre namreč kar za 534 litrov prtljage brez podiranja in 1664 litrov s podiranjem sedežev. Prav tako se zadnji sedeži pri hyundaiju ne zložijo tako nizko kot pri cee'du, za dodaten priokus je poskrbelo še odstopanje obloge pri zlaganju sedežev ter nekakovostno zapiralo na vratih.

Motor ustreže večini želja
Testno vozilo je gnal 1,6-litrski dizel s 66 kW (90 KM) in 235 Nm navora. Za običajno vožnjo povsem zadostuje, čeprav se pri pospeševanju ter obloženemu avtomobilu pogreša kakšen kilovat in njutnmeter več. Poraba na testu se je v mešanem režimu gibala nekaj čez šest litrov plinskega olja na 100 km, šesta prestava bi vožnjo po avtocesti naredila še ekonomičnejšo in tišjo. Podvozje ugaja, nastavljeno je dovolj trdo, da avtomobil pod tovorom ne bo klecnil, obenem pa udobno požira neravnine. Tudi v ovinkih sprednji in zadnji del delujeta stabilno, prav tako zavore.

i30 je na varnostnih testih Euro NCAP dosegel spodobne štiri zvezdice (kia cee'd pet). ESC je treba doplačati (400 evrov), prav tako parkirne senzorje (270 evrov). Testirani avtomobil z vmesnim paketom opreme comfort, ki je razen omenjenih dodatkov že kar bogato obložen, s triletno garancijo pri slovenskem zastopniku cenijo na 17.390 evrov. V primerjavi z neposredno nemško, francosko, češko, pa tudi korejsko karavansko konkurenco kar nekoliko ambiciozno, kar le priča, da Hyundai meri vse višje.