"Vsak dan zaradi alkoholu pripisljivih vzrokov umreta dve osebi, kar govori o resnosti in razširjenosti problema čezmernega pitja alkohola v Sloveniji," o splošnem stanju zaradi uživanja alkohola pri nas opozarja Agencija za varnost prometa (AVP).
Zaradi alkohola se umira tudi v prometu. Če so podatki za minula leta kazali, da pijani vozniki povzročijo za okoli tretjino vseh najhujših prometnih nesreč, je trend v letošnjem letu še slabši. "Med povzročitelji prometnih nesreč policija beleži dejstvo, da so alkoholizirani udeleženci povzročili 352 prometnih nesreč. Od teh jih je bilo 9 s smrtnim izidom, 21 s hudo telesno poškodbo, 85 z lahko telesno poškodbo in 237 z materialno škodo. Povprečna stopnja alkoholiziranosti v prometnih nesrečah je znašala 1,34 g alkohola na kg krvi."
Podatki se nanašajo na presečni dan 20. april, ko je bilo na cestah 20 mrtvih in 107 težko poškodovanih. Ena od smrti se pripisuje tudi sumu na zlorabo drog.
To pomeni, da je alkohol letos povzročil skoraj vsako drugo smrt na cesti. Stopnja povprečne alkoholiziranosti pa pomeni, da je povzročitelj sedel za volan po najhujši stopnji pijanosti, kot jo opredeluje zakon o varnosti cestnega prometa - če bi ga še pred povzročitvijo nesreče ustavila policijska kontrola, bi ostal brez izpita.
"Trenutna situacija na večino ljudi vpliva stresno, pri čemer pa nekateri posamezniki z alkoholom rešujejo notranje stiske in tegobe, premagujejo strah in žalost ter z njim nadomeščajo pomanjkanje samozavesti."
Agencija za varnost prometa
"V zadnjih tednih se srečujemo z dejstvom, da je koronavirus v takšnem obsegu prvič doslej ustavil oziroma upočasnil naša življenja. Te edinstvene razmere so v družbo vnesle še en prav tako ne nepomemben dejavnik na področju prometne varnosti, ki ga ne gre zanemariti - prekomerno uživanje alkohola v času samoizolacije," si takšno pogostost alkohola v prometu v aktualnih razmerah razlagajo na AVP.
"Trenutna situacija na večino ljudi vpliva stresno, pri čemer pa nekateri posamezniki z alkoholom rešujejo notranje stiske in tegobe, premagujejo strah in žalost ter z njim nadomeščajo pomanjkanje samozavesti."
Na AVP, ki jo kot v. d. direktorja vodi Vesna Marinko, spominjajo, da se področju alkohola in drogam v raznih preventivnih akcijah zelo posvečajo in z njimi nagovarjajo najširše kategorije voznikov.
Eno leto kasneje še vedno na začetku
Za zmanjšanje porabe in vplivov alkohola bi morala država poleg izvajanja preventivnih akcij očitno sprejeti številne dodatne sistemske ukrepe. V primeru izboljšanja prometne varnosti so se skozi razne strokovne posvete, okrogle mize in pozive glede alkohola izoblikovali različni predlogi, med katerimo so nekateri že takoj na začetku poželi tudi veliko razburjenja.
- Uveljavitev meje 0,0 grama na kilogram krvi za vse voznike ali pa vsaj znižanje z 0,5 na 0,2 grama na kilogram krvi, ob tem pa odvzem izpita pri voznikih, ki bi presegli mejo 0,8.
- Obvezno pridržanje močno pijanih kršiteljev.
- Dosledno kaznovanje pijanih voznikov, zmanjšanje možnosti za hitro "pogojno" vrnitev vozniškega dovoljenja.
- Uvedba alkoholnih ključavnic za povratnike.
Vendar pa se spreminjanje prvega zakona v vrsti potrebnih sprememb, zakona o pravilih cestnega prometa, praktično že eno leto ni premaknilo z mrtve točke, potem ko ga je prejšnja ministrica Alenka Bratušek junija 2019 dala v medresorsko obravnavo. Tako stojijo tudi nujne spremembe na drugih področij, kot so e-skiroji, izboljšanje policijskega nadzora, naprednejšega vodenje prometa po avtocestah in drugo,
Z vprašanjem, ali bo pod novim ministrom Jernejem Vrtovcem in novima sekretarjema Blažem Košorokom in Alešem Miheličem vendarle opazen tudi premik na področju nove prometne zakonodaje, smo se obrnili na Ministrstvo za infrastrukturo. Od tam pa smo dobili kratko pojasnilo, da je novela zakona "zaradi izrednega stanja z epidemijo koronavirusa trenutno še vedno na čakanju."
Svoje delo pa morajo pri usklajevanju sprememb z zakonom o prekrških opraviti tudi na ministrstvu za pravosodje, ki ga vodi Lilijana Kozlovič.
Pogled skozi denar
Vsaka smrtna nesreča delovno aktivnega človeka Slovenijo zaradi vseh stroškov in izgubljenih prihodkov stane najmanj 1,6 milijona evrov. Upoštevaje vse tipe posledic prometnih nesreč Slovenija letno na cestah izgubi kar okoli dva odstotka slovenskega BDP. Napoved krčenja slovenskega BDP zaradi koronavirusa je letos med šest in osem odstotki.
Vsi umrli so zavedeni v statistiko smrti zarad bacilčka,tko,da zarad pijače ni mrtvih letos!!