"Nikoli ne vemo, kdo je na začetku kolone"

"Pravilno ustvarjen reševalni pas pomeni lažji dostop do kraja prometne nesreče in lahko odloča o življenju pomoči potrebnega," poudarja direktor Javne agencije za varnost prometa (AVP) Jože Hribar. Medtem ko domači vozniki pomen reševalnega pasu iz leta v leto čedalje bolj prepoznavajo, pa je še veliko treba storiti na področju ozaveščanja tujih voznikov. 

Reševalni pas je treba ustvariti že, ko hitrost vožnje na avtocesti pade pod 60 kilometrov na uro in se do zaustavitve razvrstiti tako, da lahko po sredini pasu nemoteno pripelje vozilo na nujni vožnji. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na skrajnem levem prometnem pasu, se morajo razvrstiti čimbolj levo, tudi čez robno črto smernega vozišča. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na desnem prometnem pasu, pa se morajo razvrstiti čimbolj desno, tudi čez robno črto smernega vozišča, kar vključuje tudi odstavni pas. Tako ustvarimo dovolj široko pot za dostop intervencijskih vozil.

Nalepko Ustvarimo reševalni pas ima že več kot 60.000 vozil. 

Reševalni pas Pixabay

Zadnje raziskave kažejo, da se je količina prometa na naših avtocestah od leta 2019 do danes povečala za 9 odstotkov, je izpostavil pomočnik direktorja Uprave avtocestne policije Mitja Palčič. Avtocestni križ je ves čas močno obremenjen, poleg tega pa na njem prihaja do izrednih dogodkov. "Če želimo ujetim v kolonah pomagati, moramo vsi delati na tem, da bi spoštovali reševalni pas," je dejal. Obenem je spomnil, da vsak zastoj pomeni tudi gospodarsko škodo, zato je pomembno, da promet teče. 

"Ko pride do zastojev, se umaknite skrajno levo in desno ter omogočite subjektom za varnost, da bodo čim prej prišli na kraj. Nikoli ne vemo, kdo je na začetku kolone, lahko je tudi vaš svojec," je spomnil. 

AVP

Anže Albreht, direktor zavoda Reševalni pas in pobudnik akcije Ustvarimo reševalni pas na avtocestah, je poudaril, "da je vsaka sekunda pomembna, zato je nujno narediti dovolj velik pas za reševalna vozila ne glede na razlog zastoja. Pred devetimi leti sem tekel pred gasilskim vozilom in si peš utiral pot do kraja prometne nesreče. Navkljub ogromno aktivnostim, ki jih v zadnjih devetih letih izvajamo v Zavodu Reševalni pas in izboljšanju problematike, še vedno opažamo, da premnogi vozniki reševalnega pasu še vedno ne ustvarijo ob vsakem zastoju."

Veliko težav s prebijanjem na kraj nesreče imajo običajno gasilci, ki imajo večja in manj okretna vozila. "Žal se nekateri tega še ne zavedajo," pravi Žiga Zupan iz Gasilsko-reševalne službe Kranj. "Predstavljajte si, da ste voznik gasilskega tovornega vozila, ki tehta več kot 20 ton in hitite na mesto nesreče, v kateri je oseba utrpela hude poškodbe, zato mora čimprej v bolnišnico. V vozilu imate opremo, brez katere te osebe ne morete spraviti iz vozila, a gasilski tovornjak ne more do kraja dogodka, ker nekdo ni ustvaril reševalnega pasu. Tiste, ki ne naredijo reševalnega pasu, bi samo vprašal, kako bi se počutili, če bi bil v nesreči njihov svojec, gasilci pa ne bi mogli do njega." 

Gregor Prebil

Rok Dolinšek, DARS, Služba za upravljanje prometa in prometne varnosti, je spomnil: "V Darsu smo s preventivno akcijo Reši življenje začeli pred desetimi leti. Opažamo, da se je v tem času stanje izboljšalo in tudi v prihodnje bomo prek različnih kanalov opozarjali na pomen vzpostavitve reševalnega pasu. Zaradi pričakovanega povečanja prometa v poletnem času zato že zdaj voznike pozivamo, naj se v zastoju pravilno razvrstijo. Dokler smo čakajoči v koloni, se nam vzpostavitev reševalnega pasu morda zdi nesmiselna, ko pa sami čakamo na pomoč reševalnega vozila, pa to postane še kako pomembno."

Direktor AVP Jože Hribar je voznike opozoril tudi na pomen prilagojene hitrosti, saj prevelika hitrost botruje nastanku preveč nesreč. Vse udeležence je pozval k strpnosti, k uporabi varnostnega pasu, vožnji brez preusmerjanja pozornosti na telefon in druge naprave ter prilagojeno omejitvam.

Ti dve stvari sta na avtocesti prepovedani

Vožnja po levem prometnem pasu, ko voznik ne prehiteva nobenega vozila, je prepovedana. Agencija za varnost prometa poziva voznike, naj se na avtocestah držijo pravila "Vozi desno, prehitevaj levo!", saj pri vožnji na avtocesti ne velja prosta izbira prometnih pasov. Pravilna vožnja po avtocesti pomeni, da je prehitevalni, oziroma levi prometni pas namenjen prehitevanju, vozni oziroma desni prometni pas pa vožnji. 

Pred prehitevanjem vozila se mora voznik prepričati, da to lahko stori varno, nato pa vozilo prehiti brez oklevanja. Po končanem prehitevanju se mora čim prej vrniti na desni prometni pas. Vztrajanje na levem, prehitevalnem pasu, ko bi se voznik moral umakniti nazaj na desnega voznega, je značilno v jutranjih in popoldanskih prometnih konicah in v času povečanega obsega prometa, ob koncih tedna. Prehitevanje po desnem pasu je prepovedano. 

Agencija za varnost prometa še izpostavlja, da se v prometnih konicah promet pogosto zgosti na obeh prometnih pasovih. V tem primeru lahko kolona vozil na desnem prometnem pasu vozi hitreje od kolone vozil na levem prometnem pasu. To namreč ne šteje za prehitevanje. 

AVP

Kako preprečimo fantomske zastoje?

Do pojava fantomskih zastojev prihaja predvsem v času prometnih konic. "Takrat hitrost zaradi povečanega števila vozil bistveno pade. Zato morajo vozniki večkrat celo nepričakovano ustaviti, kmalu za tem pa spet voziti tako, kot da se ni nič zgodilo. Tako lahko v samo pol minute obstane kar 100 vozil. Vzrok za nastanek fantomskih zastojev je ravnanje voznikov. Gre za posledico vožnje na prekratki varnostni razdalji, poznega zmanjševanja hitrosti ob dohitevanju počasnejših vozil in menjave prometnih pasov (prehitevanje), zaradi katere so drugi vozniki prisiljeni zmanjšati hitrost," pojasnjuje AVP.

Vožnja na ustrezni varnostni razdalji preprečuje nastanek fantomskih zastojev. "To pomeni, da morajo vozniki pravočasno prilagajati hitrost vožnje prometnemu toku in spremljati dogajanje prometa tudi daleč pred seboj. Zelo pomembno je tudi, da čim manj vozijo po levem pasu, menjavo prometnih pasov pa izpeljejo brez vpletanja drugih vozil – torej da se ne vrivajo v kolono. Vozniki s takšno vožnjo ogrožajo vse udeležence v prometu. V skrajnem primeru pride v takšnih okoliščinah tudi do naleta vozil," pravijo na AVP.
 

dezurni@styria-media.si